Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
vzgíbati -am in -ljem dov. in nedov. (ī)
povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je vzgibal veje, zastave
// povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: pomladni veter vzgiba pšenico / vihar je vzgibal velike valove; pren., ekspr. s shodi vzgibati ljudi
● knjiž. srce mu je vzgibala želja, da bi vso to lepoto naslikal zaželel si je
    vzgíban -a -o:
    zasidran čoln se je zibal na vzgibani vodi
SSKJ²
zabóga2 medm. (ọ̑) ekspr.
1. izraža vznemirjenje, strah: zaboga, saj mu srce skoraj ne bije več; zaboga, zaprli vas bodo, ko tako govorite; zaboga, kaj se pa dogaja / zaboga, saj si bo še čeljust izpahnila
2. izraža začudenje, presenečenje: zaboga, ali je to mogoče; zaboga, vse že vedo; zaboga, kakšen preobrat
3. izraža nejevoljo, nestrpnost: hej, počakaj, zaboga; zaboga, kaj pa delaš; zaboga, odpri že
4. izraža občudovanje: zaboga, kakšne misli; zaboga, kako ti hodi
SSKJ²
zadrhtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: roka, telo zadrhti; zadrhteti od jeze, strasti; zadrhteti ob novici; zadrhteti v močnem krču; zadrhtela je kot plamenček v petrolejki / glas mu je zadrhtel / ekspr. hiša je zadrhtela do temeljev se je rahlo stresla
2. knjiž. zelo se čustveno vznemiriti: srce zadrhti od sreče / v takih trenutkih mu zadrhtijo živci
3. knjiž., s prislovnim določilom postati zaznaven, opazen: v njenih očeh je zadrhtela groza / v daljavi zadrhti pesem se zasliši
● ekspr. ne vem, je zadrhtela drhteč rekla
SSKJ²
zaledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: sneg, voda zaledeni / jezera, luže zaledenijo
// prekriti se z ledom: skale, žlebovi zaledenijo
2. ekspr. postati brezčuten, zelo hladen: njen prijazni nasmeh je zaledenel; vsa čustva usmiljenja so v hipu zaledenela; v trenutku ji je zaledenelo srce je začutila velik strah, grozo
● ekspr. ob novici mu je zaledenela kri (v žilah) se je zelo prestrašil
    zaledenèl in zaledenél -éla -o:
    pazi, ceste so zaledenele; zaledenelo jezero; zaledenelo okno
SSKJ²
zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í)
1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico
2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo; zalivati omako / zalivati vino
3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju; zalivati pečenko
4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni
// z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha
5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo
6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom
7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje
8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino
9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem
10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji; zalivali so sinov rojstni dan
11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza; obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vino
    zalívati se ekspr.
    veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom
    zalivajóč -a -e:
    opazoval je fante, zalivajoče se z vinom
    zalívan -a -o:
    zalivan otrok; zalivano cvetje
SSKJ²
zasledoválka -e [zasledovau̯ka tudi zasledovalka] ž (ȃ)
ženska, ki koga zasleduje: njegova zasledovalka se bo morala sprijazniti, da ga srce vleče drugam / publ. v skupnem seštevku točkovanja je povečala prednost pred najbližjo zasledovalko
SSKJ²
zatôlči -tôlčem [zatou̯či] dov., zatôlci zatôlcite in zatolcíte; zatôlkel zatôlkla (ó)
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa: zatolči zapognjeni žebelj v les / zatolči kol v zemljo zabiti
// s tolčenjem, udarjanjem trdno namestiti: zatolči toporišče v sekiro; zatolči veho v sod
2. nekajkrat slišno udariti: v gozdu je zatolkel detel; zatolči po mizi
3. ekspr. začeti močno biti, utripati: ob tem prizoru mu je zatolklo srce; brezoseb. v prsih mu je zatolklo
4. ekspr. z udarci ubiti: zatolči miš; zatolči s palico / zajeli so jih in jih zatolkli
5. pog. narediti, povzročiti, da kdo ne more (uspešno) delovati: zatolči mladega ustvarjalca / prevelika samokritičnost ga je zatolkla
● ekspr. zatolči koga v zemljo uničiti ga, onemogočiti ga
    zatôlčen -a -o:
    žebelj, zatolčen v desko; fant je popolnoma zatolčen
SSKJ²
zautrípati -am in -ljem dov. (ī)
knjiž. začeti utripati: srce mu je vznemirjeno zautripalo
SSKJ²
zdràv zdráva -o prid. (ȁ ā)
1. ki je v stanju telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma; ant. bolan: zdrav otrok; biti, ostati zdrav; počutiti se zdravega; duševno, telesno, umsko zdrav; popolnoma zdrav; ekspr. ste vsi čili in zdravi; ekspr. vrnil se je živ in zdrav; zdrav kot dren, riba / zdrave in bolne rastline; vse živali so še zdrave / kot pozdrav (ob slovesu): pa zdravi bodite; ostani zdrav
// ki izraža, kaže tako stanje: biti zdravega videza; imeti zdravo barvo; zdrava rdečica / zdrav glas; zdravo dihanje
2. ki kaže trdno, notranje ubrano duševno stanje: zdrava osebnost / zdrava družba, družina; ljudstvo je ostalo v jedru zdravo
3. ki je v normalnem, naravnem stanju in dobro opravlja svoje funkcije: zdravi udje, zobje; zdrav želodec; njegovo srce je zdravo
// ki poteka brez motenj, v skladu z normalnim, naravnim: skrbeti za zdrav psihofizični razvoj otrok; zdrava rast rastlin / imeti zdrav tek; zdrava potreba po čem
4. ki temelji na pozitivnem, naravnem, normalnem: zdrav humor; zdravi nauki, nazori; zdrava presoja; zdrava samozavest / imeti zdrav čut za kaj; ekspr.: zdrav razum; biti pri zdravi pameti sposoben premišljeno, razsodno ravnati / zdravi odnosi med ljudmi; zdrava vzgoja
5. ki ne vsebuje zdravju škodljivih snovi: zdrav zrak; zdrava hrana; malo vode je še zdrave
// ki dobro, ugodno deluje na zdravje: črni kruh je bolj zdrav kot beli / zdravo okolje; zdravo podnebje / zdravi užitki; smeh je zdrav; zdravo razvedrilo; tako življenje ni zdravo; pren. odrasti v zdravem ozračju
6. nav. ekspr. ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti ugodno vpliva na kaj: zdrava ambicioznost; zdrava konkurenca, kritika / to je zdrava osnova za preporod kulture
// ki deluje dobro in daje uspešne rezultate: zdrava finančna politika; zdravo gospodarstvo
7. ki ima bistvene pozitivne lastnosti ohranjene v polni meri: zdrav les / odbrati zdrave sadeže od gnilih; zelnate glave so zdrave samo še v sredini / zidovje je zdravo in trdno, streha pa ne več; pren. zdravi temelji družbe
● pog., ekspr. odnesti zdravo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. ravnati po zdravi pameti premišljeno, razsodno; pog., ekspr. ni zdrava, če ne nagaja vedno nagaja; zelo rada nagaja; star. zdrava, grofica celjska pozdravljena
    zdrávo prisl.:
    zdravo misliti; zdravo živeti; zdravo rdeča lica / v povedni rabi zdravo je iti na zrak
    ●     ekspr. z njim se ni zdravo prepirati ni dobro, koristno; ekspr. zate bo najbolj zdravo, če to pustiš pri miru najbolje, najbolj koristno
    zdrávi -a -o sam.:
    zdravi ne razume bolnega; to je samo za zdrave
SSKJ²
zdravílo -a s (í)
snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen: zdravila mu niso pomagala; zdravilo je pomirilo krče; dobiti zdravilo samo na recept; jemati zdravila vsak dan; predpisati zdravila; zdravila slabo prenaša; pripravljati zdravila; blago, močno, učinkovito zdravilo; zdravilo proti kašlju, za pomirjanje živcev; zdravilo za srce; delovanje, učinkovanje zdravila; steklenička za zdravila / biološko zdravilo pridobljeno iz biološkega materiala, za zdravljenje raka, aidsa in drugih hudih bolezni; domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč; generično zdravilo nepatentirano zdravilo z enako učinkovino kot pri patentno zaščitenem originalnem zdravilu, ki se po preteku patenta prodaja pod drugim imenom, navadno po nižji ceni; navidezno zdravilo; pren., ekspr. ta izpoved mu je pravo zdravilo
● ekspr. za vse težave se najde zdravilo vsaka težava se na kakšen način reši
♦ farm. magistralno zdravilo izdelano v lekarni po zdravnikovem receptu; oficinalno zdravilo ki je sprejeto v uradni seznam in opis zdravil; med. indicirano zdravilo ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; peroralno zdravilo ki se jemlje skozi usta; zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo
SSKJ²
žêlo -a s (é)
1. organ na zadku zlasti nekaterih žuželk, podoben koničasti cevki: škorpijon porine, zabode, zasadi želo v žrtev; čebelje, osje želo; ostro, strupeno želo; bridka misel se mu je kot želo zadrla v srce; pren. strah se je s stoterimi želi zadrl v srca ljudi
2. ekspr. zbadljiva misel, zbadljivost: v odgovoru je začutila ostro želo / skušala je omiliti boleče želo njegovih žalitev ostrino; ti epigrami so brez pravega žela
// s prilastkom negativna sila: začutiti pekoče želo ljubosumja, nevoščljivosti, maščevalnosti
SSKJ²
žívček -čka m (ȋ) ekspr.
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
SSKJ²
bradikardíja -e ž (ȋ)
med. pojav, da srce utripne v minuti manjkrat, kot je normalno:
SSKJ²
désni -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko
● ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je zadel z desnim bokom; pri desnem obratu naj bo korak kratek; desna stran ceste / desni breg reke gledano v smeri toka; desno krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično konservativen: desni socialdemokrati; proteste so organizirale desne skupine; desno krilo stranke
♦ avt. desni promet promet, ki poteka po zunanjem pasu vozišča; desno pravilo pravilo, po katerem ima voznik na skrajni desni prednost; navt. desni bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; strojn. desni navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v smeri urnega kazalca; šport. desni krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na desni strani, zlasti pri nogometu; desno krilo igralec, ki igra na desni strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    désno prisl.:
    desno usmerjeni politiki; voziti desno
SSKJ²
digitalín -a m (ȋ)
farm. strup iz naprstca, rabljen zlasti kot zdravilo za srce:
SSKJ²
kardio... ali kárdio... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na srce: kardiogram, kardiolog; kardiokirurgija
SSKJ²
kárdiovaskuláren -rna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na srce in ožilje; srčno-žilen: kardiovaskularni sistem; kardiovaskularne bolezni; kardiovaskularna kirurgija
SSKJ²
koronáren -rna -o prid. (ȃ)
anat., navadno v zvezi koronarna arterija, žila arterija, žila, ki v obliki venca obdaja srce: prizadetost, zožitev koronarnih arterij / bolezen koronarnih arterij
SSKJ²
lévi -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    lévo prisl.:
    prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo
    ●     nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani; 
prim. leva1
SSKJ²
osŕčnik -a m (ȓ)
anat. vrečica, ki obdaja srce: vnetje osrčnika
Število zadetkov: 527