Zadetki iskanja
Svetokriški
sultan -a m sultan: je bil shal pridigvat Turkam ta S. Evangeli, inu Sultana tož. ed. je bil k' pravi veri perpravil (III, 517) ← nem. Sultan, it. sultano ← turš. sultan ← arab. sulṭān ‛vladar’
Svetokriški
Sveti Duh -ega -a m osebno lastno ime Sveti Duh: Ozha, Syn, inu Sveti Duh im. ed. ſo vkupaj ſvit dershali ǀ Sveti Duh im. ed. nikar en Angel, ali Archangel ǀ S. Duh im. ed. sfarij, inu ijm shuga ǀ S. Duh im. ed. tudi n'hozhe naſhe fardamajne ǀ katere nam Bug ozha, ſyn, inu S. Dah im. ed. ǀ dusho gnada Svetiga Duha rod. ed. je napolnila ǀ skuſi mozh ſvetiga Duhà rod. ed. ſi bila snoſila ǀ Proſsio Iogri sa dar S: Duha rod. ed. ǀ de bi vy danaſs premishluvali te skriune lastnusti S. Duhà rod. ed. ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà tož. ed. s'Nebes ǀ ta gorezhi steber nam pomeni S: Duha tož. ed. Svéti Dúh, tretja božja oseba
Svetokriški
svetloba -e ž svetloba: Tu nar lepshi je ſvetloba im. ed. pres katere vſe je gerdu, inu temnu ǀ ena velika sfetloba im. ed. s' Nebeſs pride ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil, namrezh sfetloba im. ed. ǀ Svetloba im. ed., inu temma nemorio ob enem zhaſſu ukupaj biti ǀ Se shtima, inu lubi ſuetloba im. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje vekshi ſvetlobe rod. ed. ǀ Ta luft je bil poln svetlobe rod. ed. ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'ſvetlobe rod. ed., temmo ǀ my ſe vezh nezhudmo ſvetlobi daj. ed. tiga ſonza ǀ ſpodobnu ſe dà sfetlobi daj. ed. Titil te Bandiere Boshje ǀ ſvojo ſvetlobo tož. ed., inu muzh od ſonza prajmeio ǀ My ſmo ym nasho ſvètlobo tož. ed. kasali ǀ ſonze je bilu od shalosti omedlelu, inu suojo svetlobo tož. ed. skrilu ǀ kaj s' ena velika temna magla je bila suetlobo tož. ed. moyh ozhy sakrila ǀ per ſvetlobi mest. ed. te lune ſe je vshpegu gledala ǀ u' u' ſuetlobi mest. ed. te moliuite ǀ do konza v'ſvetlobi mest. ed. oſtane ǀ s' ſvetlobo or. ed. te S. vere ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo or. ed. resfeti ǀ s'ſvojo ſvètlobo or. ed. napolnit ǀ ſe nezhudi nad modruſtio teh Seraphinou, nad lepoto teh Angelou, nad ſuetlobo or. ed. teh Nebeſſ ǀ reſvetli naſho temno pamet s'ſvetlobo or. ed. tvoje gnade
Svetokriški
svetnica -e ž svetnica: En dan ta Svetniza im. ed. je vidila Chriſtuſa Jeſuſa ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau v' celizo te Svetnize rod. ed. ǀ ſe je bil tej Svetnizi daj. ed. s' veliko ſvetlobo, inu zhaſtio prikaſal ǀ k' vam ſe obernem O lubi Svetniki, inu Svetnize im. mn. Boshje ǀ vſi ſvetniki, inu ſvetnize im. mn. ſe nij odklajnajo ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz rod. mn. koshize, inu pepeu ǀ teh lubih Svetnikou, inu Suetnizh rod. mn. Boshyh ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele, Marternike, Divize, inu vſe Svetnike, inu Svetnize tož. mn. ǀ veKshi ſvetnize tož. mn. bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi
Svetokriški
šentovanje -a s izgovarjanje božjega imena po nemarnem, preklinjanje: shentovajne im. ed., inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ shentovaine im. ed. tuoio dusho vumorij ǀ V' gmain hishah nemorem prebivat sa volo shentovaina rod. ed., inu kletvine teh ſtarish ǀ jeſt ſim malu molil, veliku kletvine, inu shentovajna rod. ed. ſturil ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina inu shentvaina rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu daj. ed., klafainu ǀ skuſi jeso, ſaurashtvu, nevoshlivoſt, pyanſtvu, shentovaine tož. ed., nezhiſtoſt, oprauleine etc. ratamo kakor ene ſtrupene, negnusne kazhe ǀ shentovajne tož. ed., inu kletvino nemore poshlushat ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini, v' shentovajni mest. ed., v' hudizhovaini, v' pyanſtvi ǀ ſi bil li navaien taiste sapluvati s'tuoim shentovaniam or. ed. ǀ ſtu, inu ſtukrat shlofajo Chriſtusa s' shentovajnam or. ed. ǀ Se opyanio, klaflaio s'shentovajnom or. ed. od mise vſtaneio ǀ kulikajn hudiga s'shentvajnom or. ed. Bogu ſte ſturili → šentovati
Svetokriški
širmati -am nedov. ščititi: S. Jacob, kateri shirma 3. ed. Shpanſko deſhelo nikuli nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli ǀ sa nyh volo veliku ſe muja, v'vſe nevarnosti ſe poda, yh sherma 3. ed., inu brani ǀ Bug tudi neshirma +3. ed. zhast tuojo, inu tuoje hiſhe ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio, inu shirmaio 3. mn. pred drugo sverino ǀ shirmaj vel. 2. ed. nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano ǀ Bug Terminus je shermal del. ed. m pokrajne Rimskiga Krajleſtva ǀ shelite vij, kateri stepregajnijeni eniga de bi vaſs ſhermal del. ed. m ǀ sapushene vduve ſim vſelej shirmal del. ed. m ǀ Angeli ſo shirmali del. mn. m ta Israelski folk pred vojsko Krajla Pharaona ǀ bodo tebi pomagali, inu shermali del. mn. m ← srvnem. schirmen ‛ščititi’
Svetokriški
škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
Svetokriški
škodovati -am nedov. škodovati: kar more shkodovat nedol. dushi, inu teleſſu ǀ nesamorio vezh ludem shkoduati nedol. ǀ kar bi moglu tedi shkoduvati nedol. ǀ s' beſſedo, inu s' diainam shkodvat nedol. ǀ sastoin ijshzhe ta hudobni shkoduat nedol. timu pravizhnimu ǀ supet na semlo padaio, inu shkoduaio 3. mn. ǀ je meni shkodoval del. ed. m na blagi, na poshteini, inu na shivotu ǀ ſam ſebi bode shkodual del. ed. m ǀ ſusha vam nebo vezh shkoduala del. ed. ž ǀ nym bi nezh nenuzalu, meni paK bi veliKu shkodvalu del. ed. s ǀ morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu +del. ed. s ǀ poprei ſo ludem shkoduali del. mn. m na dushi, inu na teleſſi ǀ de bi ga nebili reshalili, inu shkodvali del. mn. m ǀ ſte sami ſebi skodvali del. mn. m ǀ kakor nej ſo shkodovale del. mn. ž une Amerikanske kazhe → škoda
Svetokriški
škripanje s cvrčanje, prasketanje: ym ble dopade shkripajne im. ed. teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori (IV, 289)
Svetokriški
Španigarica ž prebivalsko lastno ime Španka: Ta perua je bila Spanigarza im. ed., katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti (III, 66) → Španigar
Svetokriški
špeglast prid. jabolčno siv: Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan, shpeglaſt tož. ed. m, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau (V, 427) Pomen je nastavljen po zapisu pri Kastelec-Vorencu: ṡhpéglaſti koyn, en koîn jabulzhne ſive farbe ‛equus scutalutus’. Prim. tudi nem. spiegelblank ‛svetel kot ogledalo’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjskega vratu, in spiegelhaarig ‛s kakor ogledalo svetlečo dlako’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjske dlake; → špegel.
Svetokriški
špendija -e ž hrana, jedača: ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate, inu shpendio tož. ed. iem je bil perneſal (I/1, 73) ǀ kroh, inu shpendio tož. ed. ym okrati (IV, 217) ← srlat. dispendia ‛hrana, jedača’
Svetokriški
štabla -e ž stopnja, stopinja, stopnica: ta perua shtabla im. ed. je grevingo imeti ǀ takrat na leto sgureino shtablo tož. ed. ž pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ lete lujtra ſo imele petnajſt shtabel rod. mn. ǀ shtenge imaio, 12. Shtabel rod. mn. ← srvnem. staffel ‛stopnja, stopinja’
Svetokriški
štentati -am nedov. truditi se: terbej tulikajn ſe mujat, inu shtentat nedol. aku hozhete v'njega gnado priti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze, kateri ſò perſileni shtentat nedol., inu dellat ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin vdobit, inu najti, more shtentat nedol., inu dragu ga plazhat ǀ kulikajn shtentate 2. mn., kadar enimu zhloveku hozhete dopasti ← it. stentare ‛mučiti se, truditi se, težko živeti’
Svetokriški
Svetokriški
tabla -e ž 1. tabla, plošča: primiſe sa tablo tož. ed. te s. Sapuvidi ǀ Bug mu je bil dal te sapuvidi na tabli mest. ed. sapiſſane ǀ na duej tabli tož. dv. je bil ſapiſſal ǀ Iest ſim bil na Moiſeſsave table tož. mn. sapiſsal ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah mest. mn. sapiſane 2. podoba, slika: Zhudna je bila taista tabla im. ed., katero Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal ǀ katiru nam samorio sprizhat te table im. mn. smalane, te Svejzhe offrane ← srvnem. tavele ← lat. tabula ‛deska, plošča, tabla’
Svetokriški
tadel -dla m 1. napaka, pomanjkljivost, hiba: ſe nenajde v' Mary obeden tadu im. ed., obeden madesh, ali pomankajne ǀ obeniga madesha, ali tadla rod. ed. nad nijh obrasu nej ſo imeli ǀ nebomo obeniga tadla rod. ed., inu pomankajna na njemu samerkali ǀ ta katiri ima en madesh, ali tadu tož. ed. na ſvojm shivotu ǀ gledaio de kakorshen tadu tož. ed. per ſvojmu blishnimu samerkajo ǀ vezh gleda na tadal tož. ed. ſvojga blishniga, Kakor paK na ſvoje lastne ǀ prezei sazhneo ad tiga inu uniga, od lete, inu une govoriti, inu skorei vſelei od tadlou rod. mn., inu grehou ſvoih blishnih ǀ na tuoij dushi pak stu tadlu rod. mn., inu grehu imash ǀ Bodi kakor Socrates, ter sanashai tvoje shene tadlam daj. mn. ǀ shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle tož. mn., inu grehe gleda 2. graja: dobru ſodish, inu sagovariash, de ſi lih je tadla rod. ed. urednu ← srvnem. tadel ‛napaka, pomanjkljivost, hiba’
Svetokriški
Tamnata ž zemljepisno lastno ime Timna: enkrat ta Mozhni Sampson je rajshal v'tu Mestu Tamnata im. ed. Tímna, lat. V Thamna, gr. Θαμνάϑα, mesto, v katerem si je Samson izbral ženo (SP Sod 14)
Svetokriški
tatinski -a prid. tatinski: Ti, ti ta tatinski im. ed. m Achan ǀ ena tatinska im. ed. ž tiza ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga tatinskiga rod. ed. m Antiochuſa ǀ ludje, kateriſò nevoshlivi, kakor Cain … tatinski im. mn. m kakor Achan ǀ shleht shelesu sa dobru preda, skriune, inu tatinske tož. mn. m kluzhe della → tatvinski
Svetokriški
tatvina -e ž 1. tatvina, kraja: golufia, tatvina im. ed., oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ ſa volo offerti, nezhiſtoſti, inu tatvine rod. ed., ali ohernie ǀ on ſe prestrashi, tatvino tož. ed. sposna, inu poverne ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti … v' tatvini mest. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj mest. ed. ſapopaden ǀ Vni, katiri s' ohernio, s' golufio, s' tatvino or. ed. je ſvojmu blishnimu shkodo ſturil 2. ukradena stvar: per katerimu ta tatvina im. ed. ſe najde, on ima umrejti ǀ lete tatvine tož. mn. je Ozha Nebeſki poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 106
- 107
- 108
- 109
- 110
- 111
- 112
- Naslednja »
Število zadetkov: 2232
Dostopnost