Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
V. cit. krajšava osebno lastno ime Častitljivi: sakaj V: im. ed. m Beda pravi (I/1, 91) ǀ Kir ta V. im. ed. Beda pravi (I/2, 48) Krajšava stoji za srlat. atribut Bedi → Venerabilis iz lat. venerabilis ‛častitljiv, spoštovan’; → Beda.
Svetokriški
vaga -e ž tehtnica, tj. 1. priprava za tehtanje: Vaga im. ed. pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom ǀ v' ta drugi kraj te vage rod. ed. ſe je poſtavil ǀ veni roki dershì mezh, v' tej drugi vago tož. ed. ǀ uago tož. ed. v' roki dershi ǀ tadle ſvojga blishniga vagaio s'to slato tenko vago or. ed. 2. teža, mera: bote mogli rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage rod. ed. s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ Bug do ene guishne mere, inu vage rod. ed. perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ Oh obari Bug zhloveka! de bi ne napolnil mero, ali vago tož. ed. s' ſvojmi grehi 3. nebesno znamenje tehtnica: pod tem nebeſkem ſnaminam Vaga im. ed. imenovanem ǀ ti ſi bila v' ſnamini te Vage rod. ed. rojena ← srvnem. wāge ‛tehtnica’
Svetokriški
vahtati -am nedov. stražiti, čuvati: imaio vahtat nedol., inu shpegat ǀ ta Kateri vahta 3. ed. eniga Ietnika ǀ Jeſt ſpim, inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta 3. ed. ǀ Pſſa ludje s' ſabo voſio, de yh vahta 3. ed. ǀ P: Guardian s'tovarsham vahta 3. ed., inu moli per merlizhu ǀ ty neuſmileni Turky yh vahtaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan yh vahtajo 3. mn. ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal del. ed. m, de bi druga ſverina njega nereſtargala ǀ En Saldat, kateri je vahtau del. ed. m eniga obesheniga zhloveka ǀ pſij nej ſo vezh hijsh vahtali del. mn. m → vahta
Svetokriški
vajer -ja m ribnik: Vener MARIA Diviza je sdravishi, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer im. ed. ǀ Temu sdravimu wajeriu daj. ed. shiher pergliham MARIO Divizo ǀ je ta wajer tož. ed. skalil ǀ per wajeriu mest. ed. tiga sdrauia → bajer, → vejer
Svetokriški
Varo m osebno lastno ime Varon: taku pishe Varo im. ed. (V, 125) ǀ Ta Vuzheni Varro im. ed. pravi (III, 199) Márk Teréncij Váron, lat. Marcus Terentius Varro (116–27 pr. Kr.), rimski učenjak in pesnik; → Varones, → Varonus
Svetokriški
vejer -ja m ribnik: enkrat Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu vejeriu daj. ed.; v'katerim vſakateri bolnik je osdravil ǀ veliku ludy vſakrat ſo k'vejeriu daj. ed. prishli ǀ nei imel zhloveka, de bi niemu bil pomagal v' ta veier tož. ed. ǀ de bi bil njemu pomagal v'vejer tož. ed. ſtopit ǀ ony ſo vidily tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu mest. ed. leſhati ǀ 38. leit je per veieriu mest. ed. bolan leshal → bajer, → vajer
Svetokriški
veljati -am nedov. veljati: de bi imela velati nedol. taushent ardezhyh ſlatou ǀ perlin gnade Boshje vezh vela 3. ed. kakor vuſſ volni ſvejt ǀ vezh vela 3. ed. kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga ǀ Vella 3. ed. tudi ſedlu, inu bersda ǀ en faush denar, kateri nezh nevela +3. ed. ǀ ta cashtrun nevela +3. ed. try vinarje ǀ pred G. Bugam nezh nevala +3. ed., kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus ǀ ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio 3. mn. ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio +3. mn. ǀ taushent kron je velal del. ed. m ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala del. ed. ž ǀ ona nej hotela drugazhi, ampak de bi tu nje uelalu del. ed. s ǀ daj tem vboſim, inu bo raunu tulikajn velalu del. ed. s, kahor de bi meni v' roko dal ǀ Nekadaj ſó malu velali del. mn. m, inu shtimani bily kuhary, inu kuharze ǀ nej ſo uelali del. mn. m ǀ de bi mi nezh nevelali +del. mn. m ǀ je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke, katere veliku millionou ſo velale del. mn. ž Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz it. vaglia ‛vrednost, veljava’.
Svetokriški
Veronika -e ž osebno lastno ime Veronika: ner poprej bom Mashnikom dal sa nouu lejtu en fazonetel, inu ta ner lepshi, namrezh fazonetel S. Veronike rod. ed. ǀ ſe je v' ſerzi ſmilil Veroniki daj. ed. (III, 54) Sv. Verónika (umrla 70), po legendi iz 13. stol. žena, ki je Kristusu na poti na Kalvarijo podala potni prt.
Svetokriški
vinar -ja m vinar: pride pak en bushiz proſsi en viner tož. ed. ǀ Pride v'podobi teh petlerju proſsi en vinar tož. ed. ǀ kokush je na miso sletéla, inu en glash ubila, katiri dua vinaria tož. dv. je velal ǀ vſe vkupai nevela zhes ſedem vineriou rod. mn. ǀ kar je urednoſti zhes ſedem vinoriu rod. mn. ǀ jeſt bi nedal zhes pet vinariu rod. mn. sa leto kravizo, sa telle pak try vinarie tož. mn. ǀ Mu noter pade, de ta cashtrun nevela try vinarje tož. mn. ǀ try vinerie tož. mn. je bil ureden ← avstr. nem. Wiener(pfennig) ‛dunajski (kovanec)’
Svetokriški
vinika -e ž grozd divje trte: Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku grosdie perneſſil, ali on je perneſſil kiſſile vinike tož. mn. ǀ on meni da na mejſti grosdia te grenke, inu kiſſile vinike tož. mn. ǀ zhe bosh nerodovita oſtala, inu te grenke vinike tož. mn. daialla ǀ je pernesla ta grenke vinike tož. mn. tiga pohujshaina
Svetokriški
zabela -e ž zabela: ta sabela im. ed. je laſtni dobizhik, inu denar ǀ variteſe Nem. Nem. lete hudizhave sabele rod. ed. ǀ otrozy guanta poterbujeio, shena shitu, inu sabelo tož. ed. kupit opomina ǀ one ſó ble lakomne po letej sabeli mest. ed. kakor moshje ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele tož. mn. perpravit, de vſem dishj
Svetokriški
zagrajen -a prid. 1. obdan z nasipom, zagrajen: en potok je ſagreien im. ed. m s'kamenjam, s'shaganzamy, s'drevamy (II, 24) ǀ je sagrejen im. ed. m s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou (II, 25) 2. ograjen, zagrajen: Ti ſi taiſti shlahtni sagrajeni im. ed. m dol. pungrad, kateriga ta paklenska kazhanej mogla oskruniti (II, 47)
Svetokriški
zapeljav -a prid. zavajajoč, zapeljiv: s'Euo ie govuril en golufni ſapelavi im. ed. m dol. Angel ǀ ta hudobni sapelavi im. ed. m dol. Mahomet ym je dal ǀ Tu ſapelavu im. ed. s, inu golufnu meſsu ſe shjhar more perglihat vni Babilonski Loterzi ǀ de bi ſposnali golufio tiga sapelaviga rod. ed. m Puſta ǀ v'tem neuarnem Egypti tiga ſapalaviga rod. ed. m ſvejta ſe najdemo ǀ Diajne tiga golufniga ſvejtà, inu sapelaviga rod. ed. s meſſa ǀ per luſtah tiga ſapelaviga rod. ed. s meſsà ǀ de bi vy hoteli tiga sapelaviga tož. ed. m ži. shelima poshlushat
Svetokriški
zaveza -e ž zaveza: Se je ta velika Savesa im. ed., inu myr ſturil mei Krejlam Nebeskem, inu mei zhloveskem Spolam skuſi Sveto Reshno kry ǀ Taiſti Nebeski, lok, ali maurza, katera je bila ena ſavesa im. ed. v' mej Bugam, inu zhlovekam ǀ K'snaminu te savese rod. ed. eno rano ſi ſturita na roKi ǀ je vuzil v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe rod. ed. ſturiti ǀ Kadar dua eno saveso tož. ed., ali oblubo ſturita ǀ ony saveso tož. ed., inu myr ſo prelomili ǀ s'vamij eno ſaueſo tož. ed. ſturil ǀ s' nouo saveſo or. ed. teh oblub ǀ od vſyh pann, inu saveſs rod. mn. nas reshi ǀ katere saveſe tož. mn. taku mozhnu G. Bogu dopadeio ǀ ſe neuperaj super nje saveſſe tož. mn.
Svetokriški
zavzeti se -vzamem se dov. začeti se zanimati: en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal, leta v'jeſi niemu rezhe rogazh, krajl ſe ſauſame 3. ed., inu vuprasha aku je rejſ ǀ Shlishi glaſſ tiga folka, inu teh trobentariou Firsht Adonias, ſe sazhudi, inu sauſame 3. ed., sakai nei veidil kaj letu pomeini, ter uprasha ǀ v'ſpovednika je pogledal, meneozh de na tem ſe bode sausel del. ed. m, inu prestrashil ǀ Nebuijte ſe ne, de ſpovedniK ſe bode zhudil, ali sausel del. ed. m de ti ſi v'taisti greh padla, saKaj je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat ǀ Sim ſe bil ſauſel del. ed. m, kadar ſim bral, de v' Ameriki shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio ǀ Leta ſe je bila mozhnu na letem ſausela del. ed. ž, videozh de ta Gospa je fardamana
Svetokriški
zboleti -im dov. zboleti: Ti sbolish 2. ed. aii v'eno drugo revo padesh ǀ Sboli 3. ed. Ceſſar, hudu mu prihaia ǀ taiste nezhistosti ſe nej ſpovedala, sbolij 3. ed., inu umerje ǀ ta neuarnu sbolj 3. ed., taku de Dohtarij nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ tulikain ſe pomujash osdrauit tuoje telu, kadar sboly 3. ed. ǀ Na tu ſboly 3. ed., bolesan sazhne teshka prihajat ǀ kokar eden ſbolij 3. ed. ǀ Katera oſdraui vſe naſhe duhoune bolesni, inu ſturj de nesbolimo +1. mn. vezh ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel del. ed. m ǀ Krajl Ezechias enkrat je bil mozhnu sbolil del. ed. m ǀ Ti ſi vezhkrat nevarnu sbolu del. ed. m sa volo tvojh grehou
Svetokriški
zunanji -a prid. zunanji: ta sunajna im. ed. ž podoba nestri zhloveka ǀ skuſi s' unanio tož. ed. ž podobo guantou teh shem ǀ ga je bil sapovedal ſveſat, inu v' te ſunanie tož. mn. ž temme vurezhi zunanji m ne domač človek: domazhj, inu ſunáini im. mn. jo zukaio ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij im. mn. bi pershli ijh poshlushat → izvaliti
Svetokriški
zvižan -a prid. dokazan: je bilu njemu svishanu im. ed. s de ta mutaski negnusni greh je tribal (IV, 18) ǀ dokler nebo prau svishanu im. ed. s (V, 357)
Svetokriški
žakljič m vrečica, žakeljc: ta maihini shakelzh im. ed. pak je greh tiga miniha (I/2, 13) Mogoče bi bilo nastaviti tudi žakeljc, prim. zapisovanje etimološkega c z zh v zapisu shelodizh, kjer pa obstaja možnost domneve o nekontaktni asimilaciji kot v zgledih pri → zelišče ; → žakelj.
Svetokriški
želodec -dca m želodec: shelodiz im. ed. obene shpishe ne bo obdershal ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha, pluzhe, jetra, shelodiz im. ed., trebuh ǀ imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne, shelodiz tož. ed. s'poperja ǀ terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh tož. ed. naſitit
Število zadetkov: 2232