Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
žalosten -tna prid. žalosten: Alexander je bil shaloſten im. ed. m ǀ pred ozhy nam je postaulen en shalosten im. ed. m firsht ǀ Ti ſi shaleſten im. ed. m kadar nimash shzhim tvoje dolge plazhat ǀ O shaloſtni im. ed. m dol. glaſs ǀ pride ta shaloſtna im. ed. ž poshta v'Rim ǀ ſilnu shalostna im. ed. ž je bila postala ǀ Ta ſirota vſa sholaſtna im. ed. ž, inu v' jokana grè veno ſenizo klagovati ǀ tu grenku slatku, tu shalostnu im. ed. s veſselu naprej pride ǀ njegovu shalosſtnu im. ed. s ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Sam Bug ſe zhudi, inu toshi s'kuſi vſta tiga shaloſtniga rod. ed. m Ieremia Preroka ǀ Grè v'tu meſtu Najm, de bi Synu une shaloſtne rod. ed. ž Vduve od ſmerti obudil ǀ ona je shla mimu eniga Altaria Shaloſtne rod. ed. ž Mariæ ǀ klagovajne te shalostne rod. ed. ž uduve ǀ is shaloſtniga rod. ed. s ſerza vashiga potekò ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy shaloſtni daj. ed. ž matteri ǀ Bug pokashe tei shalosni daj. ed. ž sheni en frishen ſtudenz ǀ En shaloſten tož. ed. m dan je imela Agar ǀ So shli gledat ta shaloſtni tož. ed. m dol. ſpektakil ǀ ty vſmileni ſo Chriſtuſa v' podobi eniga petleria v' hisho vſeli … shaloſtniga tož. ed. m ži. potroshtali ǀ nei grè v'ta vert Gethſemani obyskat tiga shalostniga tož. ed. m ži. Iesusa ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno tož. ed. ž poshto ǀ jo najdeio vſo shalostno tož. ed. ž, inu vjokano ǀ je shlishal eno shalaſtno tož. ed. ž shtimo ǀ ta ſvetli dan v'shalostno tož. ed. ž nuzh ſe preoberne ǀ de bi mogal njegovu shaloſtnu tož. ed. s ſerze potroshtat ǀ de bi mogal tu ſilnu shalostnu tož. ed. s, inu prestrashenu, ſerze Chriſtuſavu potroshtat ǀ pride noter ena dusha v' shaloſtni mest. ed. ž podobi ǀ s' ſvojo shaloſtno or. ed. ž temmo sakrye vſe elemente ǀ de bi jeſt na leta vesheli Dan s' shaloſtnem or. ed. s oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ so bily ſilnu shaloſtni im. mn. m, inu milu ſe ſo joKali ǀ njega Iogri ſo bilij shalostni im. mn. m postali ǀ koku mozhnu shalastni im. mn. m ſó ǀ ſilnu shaleſtni im. mn. m poſtaneo ǀ Nebote tedai shaloſtne im. mn. ž vy ſirotize ǀ Troshtarza teh shalostneh rod. mn. ǀ Morje teh shaloſtneh rod. mn. bogaboyezhih shien je bilu tihu, inu potroshtanu oſtalu ǀ Jeſt ſe veſſelim de vaſſ videm shaloſtne tož. mn. m, inu sgrevane ǀ hude inu shaloſtne tož. mn. ž zajtinge nam perneſesh ò Simeon ǀ te shalostne tož. mn. ž Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli nyh shaloſtna tož. mn. s ſerza ǀ veſselje v'revneh, inu shalostneh mest. mn. primer.> shaloſtnishi im. ed. m dan je donashi dan ǀ shaloſtnishi rod./tož. ed. ž poshte ena shena nemore na ſvejtu imeti
Svetokriški
žveplenski -a prid. žveplen: na naglim bo zhes naſs ta shveplenski im. ed. m ogin prishal ǀ shueplenski im. ed. m plemen do Nebes je shvigal ǀ saKaj je bil ta ſueplenski im. ed. m ogin prishal s'Nebeſs ǀ de bi yh is taiſtiga shveplenskiga rod. ed. m ognia reishili ǀ taiſti ogin perglihan temu shveplenskimu daj. ed. m ogniu ǀ Bug je bil ta shveplenski tož. ed. m ogin poslal ǀ si vidil ta ſhueplenski tož. ed. m ogin, kateri je poshgal Sodomo inn Gomoro ǀ shveplensk tož. ed. m ogin je pred ozhmy vidila ǀ ta vezhni shveplenskiogin tož. ed. m+ ſi ſadobish ǀ my vboge dushe terpimo v' tem shueplenskim mest. ed. m plemenu ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim mest. ed. m leshi ſveſana dusha ǀ v'shveplenskim mest. ed. m ogniu te dushe plauaio ǀ Bug je bil perſilen s' tem shueplenskim or. ed. m ogniom yh konzhati ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim or. ed. m ogniom ǀ sdaj s'shveplenskim or. ed. m plemenam ſim obdan → žveplo, → žveplen
Svetokriški
grozoviten -tna prid. grozovit: en grosoviten im. ed. m hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ en groſovitin im. ed. m oſſel v'kambro pride ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Riſs tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti ǀ na potu mu pruti pride en grosovitni im. ed. m dol. levu ǀ Ie taisti grosavitni im. ed. m dol. lintvorn ǀ greh je ena grosovitna im. ed. ž, inu shkodliva ſpaka ǀ Kej je tvoje preuſetnu, inu grosovitnu im. ed. s napreivſetje ǀ s'eniga groſovitniga rod. ed. m leva rata enu krotku jagnizhe ǀ je bil timu groſovitnimu daj. ed. m Riſu Goliatu glavo odſekal ǀ enkrat ſe pergliha enimu grosovitnimu daj. ed. m levu ǀ grosoviten tož. ed. m lon tem ſvojm da ǀ tiga groſovitniga tož. ed. m ži. Riſa Goliata je bil premagal ǀ bo premagala tiga grosovitniga tož. ed. m ži. paklenskiga Olofernuſſa ǀ vidi to strashno, inu grosovitno tož. ed. ž spako ǀ ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno tož. ed. ž martro rajshi je bil preſtal ǀ s'Kuſi tu grosovitnu tož. ed. s djajne ǀ pred grosovitnim or. ed. m Turkam ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno or. ed. ž ſmertio Nicanoro vumoril ǀ Grosovitni im. mn. m levy ſo taisti ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene, taku hitru ſo grosovitne im. mn. ž, inu shkodlive ratale ǀ ti zhloveka v' takorshne grosovitne tož. mn. ž grehe perpravish ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy or. mn. Samurizi primer.> bo groſovitnishi im. ed. ž ta beſſeda presež.> on ie ta nergroſovitnishi im. ed. m ſaurashnik zhloveski ǀ Sadomiterie ie bil navuzhil to nar groſovitnishi tož. ed. ž nezhiſtoſt ǀ ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi, inu grosovitnishi or. ed. ž ſmertio umorit ǀ pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi im. mn. m Ajdij ſo regerali ǀ levy, ogin, mezhy, ſikere, inu te ner groſovitnishi im. mn. ž martre ǀ de sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim daj. mn. Saurashnikom ſe v' roke volnu podash
Svetokriški
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
kunšten -tna prid. 1. premeten, zvit, lisjaški: moja shena je is liſizhiga repa, ona je kunshtna im. ed. ž, inu golufna kakorkuli Liſiza ǀ kakor una pregnana, kunshtna im. ed. ž, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ na letu sapovej ta paklenski General, enimu kunshtnimu daj. ed. m hudizhu ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno tož. ed. ž visho ſvoje rihte sabelit ǀ skuſi to kunſtno tož. ed. ž spuvid je njega od pakla reshil ǀ Se najdeio ludje kateri ſo kunshtni im. mn. m, inu pregnani kadar ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio ǀ Oh kunshtne im. mn. ž, ali polek tudi golufne leſize 2. pameten: ti, pak kakor ta kunshtna im. ed. ž zhebella bosh vunkai vſel, kar tebi bo dopadlu 3. umetelen, umetniški: Lep, inu kunshten im. ed. m je bil peld te Bogine Diane ǀ Ti nuzh, inu dan mislish, koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti, inu skunshtnem +or. ed. m zieram ǀ ſe ſo nashli taku kunshtni im. mn. m Malary, de ta kateri je nyh ſmalane pilde vidil, je bil perſilen taiſte hualit ǀ je bil sturil smalat en lep Duor, inu okuli njega kunshtne tož. mn. m ſtebre primer.> lepshiga inu kushtniſniga rod. ed. s della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament presež.> ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi tož. mn. m, inu ſaſtopnishi moiſtre poklizali → kunšt
Svetokriški
Lija -e ž osebno lastno ime Lea: molzhi, inu tiho bodi ti Lia. im. ed. Iacobava shena, katera tvojmu peruoroyenimu Synvu ſi bila imè dalla Ruben ǀ Veni posteli ta lepa Rachael, inu ta garda Lia im. ed. ǀ Lia im. ed. je bila radovitnishi ǀ Ie bila spozhela ta brumna shena lia im. ed. ta zhetertikrat ǀ kaj S: Piſsmu od lie rod. ed. Iacobave Shene pravi ǀ mu je bil dall to vjokano, inu karmishlavo Lio tož. ed. Lêa, lat. V Lia, prva Jakobova žena (SP 1 Mz 29,16)
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Svetokriški
nepameten -tna prid. nespameten, neumen: Eſau je bil taku nepameten im. ed. m, de s'eno ſkledo lezhe je bil predal ſvojmu bratu ſvojo erbshzhino ǀ Ah nesrezhen, inu nepametn im. ed. m takorshen zhlovek ǀ Nebojſe nepametẽ im. ed. m zhlovek, de bi skuſi poſt sbolel ǀ Gdu bò taku nepametenc im. ed. m, inu preusetin ǀ oh nepametni im. ed. m dol. jest, de ſim enimu zhloveku tulikain lejt shlushil ǀ Ie shivil kakor ena nepametna im. ed. ž shivina ǀ ta napametna im. ed. ž shivina ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ je ena velika preuſetnoſt tiga zhloveka nepametniga rod. ed. m ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti od te nepametne rod. ed. ž shivine ǀ ſe nesramujete, inu naprej neusamete ſe pobulshat, inu s'nepametne rod. ed. ž shivine ludje ne ratate ǀ en greshnik, ali greshenza ſo tej nepametni daj. ed. ž shivini podobni ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni daj. ed. ž shivini ratali ǀ vſi bi ſe letemu zhudili, inu sa nepametniga tož. ed. m ži. dershali ǀ drugiga Boga nej ſo ſposnali, temuzh to nepametno tož. ed. ž shivino ǀ on raishi prebiva per tei nepametni mest. ed. ž vſtekli sverini, kakor pak per teh pametneh ludeh ǀ ſe tudi mej to nepametno or. ed. ž shivino najde ǀ vij ste taku nepametni im. mn. m, inu nehualeshni ǀ veliku karshenikou taku nepametnih rod. mn. ſe najde ǀ Joh takorshnim Vuzhenikom nepametnem daj. mn. ǀ nemate vashe ſpovedniKe sa taKu nepametne tož. mn. m dershati ǀ Kadar te nepametne tož. mn. ž shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst primer.> Ti ſi nepametnishi im. ed. m, kokar ty Ajdje ǀ O ti nepametnishi im. ed. m folK KaKor ta nepametna shivina ǀ Sizer bi nepametnishi im. mn. m bily, KaKor ta nepametna shivina ǀ ſò nepamitnishi im. mn. m kakor ta nepametna shivina ǀ Vy ſte nepametnishi im. mn. m, Kakor ta nepametna shivina
Svetokriški
peklenski -a prid. peklenski: Perpravij ta paklenski im. ed. m goluff to bogo dusho v'greh ǀ sakaj ſi ti paklenska im. ed. ž spaka to lepo Dekilzo obſsedil ǀ variteſe de ne bodte sapelani od tiga paklenskiga rod. ed. m sapelauza ǀ sazhne od martre paklenske rod. ed. ž pridigovat ǀ de bi li is paklenſke rod. ed. ž martre ſe mogla reſhit ǀ shpisha te paklenskæ rod. ed. ž Salamandre ratali ǀ grenki kelih poklenske rod. ed. ž martre ǀ dokler je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu daj. ed. m jeshu skuſi govorjeine dala ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu daj. ed. m jeshu ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski daj. ed. ž martri bodete odshli ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski daj. ed. ž martri odshli ǀ de bi yh k'vezhni paklenske daj. ed. ž martri obſodil ǀ v'ta paklenski tož. ed. m ſmrad bodò obsojene ǀ v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki tož. ed. m ogin ǀ hudizhy v'ta peklenski tož. ed. m ogin ſo ga pokopali ǀ je stvaril zhloveKa niKar vshe sa ta paKlenshi tož. ed. m ogin, temuzh sa tu NebeshKu Krailestvu ǀ ſo bily tiga paklenskiga tož. ed. m ži. lintvorna premagali ǀ vaſs bode v'to paklensko tož. ed. ž jezho vergal ǀ de bi taku to paklenſko tož. ed. ž spako pregnala ǀ bote obſojeni v' to paklesko tož. ed. ž galeo ǀ leta shuga tebe v'jetie paklenshie tož. ed. s poſtavit ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku tož. ed. s jetie ſapreiti ǀ shejo v' paklenskem mest. ed. m ogniu terpeti ǀ v'paklenskim mest. ed. m ognju negorimo ǀ S' letem paklenskem or. ed. m Lintvornam ti ſe imash voiskovati ǀ kadar Eva bi bila vſesha saperta, inu s' tem pakleskem or. ed. m jesham bi ne bila, govorila ǀ Lucifer s'ſvojo paklensko or. ed. ž vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ dua paklenska im. dv. m trobentarja … ſazhneta trobentat ǀ slabi rataio taku de ty paklenski im. mn. m Philistery yh premagaio ǀ de bi ty paklensky im. mn. m volky reſtargali te greshne dushe ǀ So kakor ene paklenske im. mn. ž jezhe, polne sludjou ǀ te paklenske im. mn. ž/s vrata nebodò samogle taiſto premagati ǀ Te vrata paklenska im. mn. s ſe ſo bile odperle ǀ je bil takrat v'mreshe teh paklenskih rod. mn. lovizu padil ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh rod. mn. beſſedij ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem daj. mn. temnizam ǀ je shal k'poklenskem daj. mn. uratam ǀ lahku te peklenske tož. mn. m ſaurashnike premagaio ǀ do vekoma te paklenske tož. mn. ž ſpake, katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske tož. mn. ž/s ǀ bote pred urata paklenska tož. mn. s prishli ǀ na gaugah paklenskih mest. mn. ǀ bi jo reshil pred temy paklenskimy or. mn. ſaurashniki ǀ veliku hudizhu s' puklenskimy or. mn. ketenamy ſveſaniga ſo pelali Zapisi s korenskim e so zelo redki in skoraj v celoti omejeni na peto knjigo.
Svetokriški
podoba -e ž 1. podoba: ò Adam? Kej je sdaj ta parua tuoja lepa shtolt inu podoba im. ed. ǀ ta sunajna podoba im. ed. nestri zhloveka ǀ zhlovek je ena podoba im. ed., ali peld boshy ǀ peld nje Boshje podobe rod. ed., s'kusi sapelajne tiga Satana je bil s'tiga veſseliga Paradisha stepen ǀ skuſi gnado ratamo deleshni podobe rod. ed. Boshie ǀ spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo tož. ed. bodete vudubli ǀ v'podobo tož. ed. eniga preſhizha ſe preoberne ǀ potle njega Karstij, inu supet zhloveskopodobo +tož. ed. je bil vudubil ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi mest. ed. ſtuaril ǀ naſh Odreſhenik Chriſtus v'silnu zhudni podobi mest. ed. ſe je bil prikasal ǀ enkrat ta hudi v'podobi mest. ed. zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ pod taiſto podobo or. ed. je pravi shivi Boshi Chriſtus Jesus ǀ pod bodobo or. ed. shtiryh zhudnih shivali ǀ Mi ſmò vſij te lepe Boshje podobe im. mn. ǀ je hotu dat sastopit de v'tulikajn shtauti, ali podob rod. mn. ta zhlovek ſe preoberne Kulikajn grehom ſe poda ǀ ſtu podobi rod. mn. na ſebe vſameio, de ludje yh nemorio lahku ſposnat ǀ v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe tož. mn. ſam ſebi da 2. podobnost: Tapushtob, P, Prasnik nema obene podobe rod. ed. s'moim O zapisu z b- prim. → bobič.
Svetokriški
pot1 -a/-i m/ž pot: Boshij pot im. ed., inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ Shelish hodit? jeſt ſim pot im. ed. ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga pota rod. ed. ǀ kadar pride na poli pota rod. ed. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta rod. ed. ſa ſabò nepuſtè ǀ vam hozhem pokasat en pot tož. ed., po katirim bres vſiga terpleina bote sa gvishnu v' nebeſſa prishli ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot tož. ed. teh grehou ǀ Sapuſti ta greshni ſvoj pot tož. ed., inu ta hudobni ſvoje hude miſly, inu nej ſe poverne k'Gospudu ǀ gredò na boshi pot tož. ed., rekozh de hozheo Boga molit ǀ je na pravi poot tož. ed. tiga isvelizajna perpraulal ǀ na Boshij poot tož. ed. v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot tož. ed. ſe ſta poſtavila ǀ sdaj n' hozhesh enkrat ſe poſtit, eno boshio pot tož. ed. opravit ǀ En jelen je bil Ceſſarju Clodoveuſu pod tož. ed. pokaſal, de nej bil utonil v' tej vodi Vicenus ǀ veje is drives ſekajo, inu po poti mest. ed. potreſsajo ǀ Po tem poti mest. ed. tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti ǀ vidi per potu mest. ed. enu selenu figovu drivu ǀ gre inu popoti +mest. ed. ſe v'eno ſenizo poſtavi ǀ drugi po tempotu +mest. ed. te pokure v'Nebù pridejo ǀ Kadar je bil nepoti +mest. ed. shlishi K'S. Maſhi sgonit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam or. ed. ǀ dua pota im. dv. ſe najdeta, katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ uſe zèſte, poty im. mn., inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sa volo Boshyh potou rod. mn. ǀ katere zhudne, inu nesnane poti tož. mn. S: Ambrosius sastopi od Christuſa ǀ Mashe, poſte, inu boshie poty tož. mn. neoffrash ǀ Imate po boshyh potah mest. mn. hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih mest. mn. hodili ǀ radi ſo po Boshyh potoh mest. mn. hodili ǀ po Boshijh pootah mest. mn. hodi Ženski slovnični spol se nedvoumno pojavi le v navedenih dveh zapisih v tož. ed.
Svetokriški
potop -a m 1. poplava: je podvershen vejtrom teh nadloh, potupu daj. ed. te skerbi, shaloſti, inu terplejna 2. vesoljni potop: Nojeſſ je vidil dua ſvejta, eniga pred tem potupam or. ed., tiga drugiga sa potupam or. ed. gmajn potop vesoljni potop: kadar ta gmain potup im. ed. je bil nehal ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain potupa rod. ed. je bil ohrajnen ǀ S. Grogor Nazienzenus to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu daj. ed. ǀ kadar Prouiza Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup tož. ed. poſlati ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu mest. ed. ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom or. ed.
Svetokriški
praznik -a m praznik: S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik im. ed. pomenj sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ kumaj dozhaka de praſnik im. ed. pride ǀ Velik Prashnik im. ed. je ta Boshizhni dan ǀ Na dan tiga Svetiga Praſnika rod. ed. ǀ Dan tiga prasnika rod. ed. ie moj dan ǀ ſe perpraula h' temu Svetimu Praſniku daj. ed. ǀ ſi dolshan ta S: Prasnik tož. ed. v'shlushbi Boshy dopernesti ǀ vſak Praſnik tož. ed. ſe ſpovejsh inu obhajash ǀ NA TA VELIKI PRASNIK tož. ed. TEH S. FINKVSHTI ǀ vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik tož. ed. samudil ǀ v'praſnik tož. ed. vſelej drugo Goſpodo v'Goſtje povabite ǀ de nebomo s'prasnik tož. ed. prepovedana della dellali ǀ vſij h'prasnikam or. ed. perpraulaio goſtarje ǀ Takushni Prasniki im. mn. meni ne dopadeio ǀ Kadar ſo odpuſtiki, ali veliki Praſniki im. mn. li shene per ſpovednizi, inu per ſvetem Obhaili ſe vidio ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku rod. mn. vam bom vergil na vashe oblizhje ǀ Blagar temu, kateri te ſvete prasnike tož. mn. ſpodobno poſvezhova ǀ sklenejo Chriſtuſa Velikunozhne Praſnike tož. mn. vmorit ǀ O' Boshizhnih Praſnikah mest. mn. pak opomina, de imamo Bogu zhaſt dati ǀ sakaj tedaj G. Bug je djal, de tu ſmerdezhe blatu ob prasnikah mest. mn. ludje v' Zerku noſſio ǀ v'Cerku kumaj ob prasnikoh mest. mn. gresh
Svetokriški
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
Svetokriški
raztrgati -am dov. raztrgati: de ſi lih taiſte poshreshne shivine bi imele mene reſtargat nedol. ǀ raunu ta levu ga je imel restargat nedol. ǀ Daniela nej ſó mogli reſtergat nedol. ǀ na drobne piſilze yh s' ſobmij reſtarga 3. ed. ǀ pride vuouk vam reſtarga 3. ed. shivino ǀ jadra reſtarga 3. ed., drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ta paklenski vouk yh restarga 3. ed. ǀ nej ſo otrozi temuzh Kazhe v'teh Kir nijh starishih truplu restargajo 3. mn. ǀ ti poshreshni volzhje jo nereſtargaio +3. mn. ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal del. ed. m ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste shtrike, inu ketene restargal del. ed. m ǀ kakor je bil raſtargal del. ed. m shkorenze eniga Mashnika ǀ Spaka teh grehou ie njega taku grosovitnu restargala del. ed. ž ǀ ena uſtekla ſuerina je njega reſtargala del. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega nereſtargala +del. ed. ž ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu Kadar ta guant bos, reſtargalu del. ed. s ǀ je bil zhes lete otroke poslal dua medveda, katera ſta bila reſtergala del. dv. m te otrozhizhe ǀ taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali del. mn. m ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede, katere parpraulene dershali ſo, de bi te verne restargali del. mn. m ǀ aku shlishi pſe lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali +del. ed. m raztrgati se raztrgati se: ta guant s'zhaſsam ſe je imel reſtargat nedol. ǀ mreishe ſe reſtargaio 3. mn. ǀ ſe je bil njemu en zhevel reſtargal del. ed. m ǀ zhe njegovi dellauzi ſò shlehtnishi shivali raishi je imel de hitrei ſe je restargalu del. ed. s
Svetokriški
sezidati -am dov. 1. sezidati, zgraditi: Iacob k'snaminu te hualeſhnosti pusti en Altar ſisydat nedol. ǀ ſo bily eno Cerku, inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat nedol. ǀ Rimsku meſtu je bil lepshi puſtil ſisidat nedol. ǀ Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat nedol. ǀ sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat nedol. ǀ kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij dalezh ſiſijdat nedol. ǀ je bil ſturil en shpetau ſeſydat nedol. ǀ on je hotel eno nouo streho ſi pustiti s'sydat nedol., de bi blagu poslu neshlu ǀ Abraam k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda 3. ed. ǀ Prezej Eliſeuſu ſiſydajo 3. mn. eno kamberzo ǀ kar danas sisidaio 3. mn., jutre ſe podere ǀ ſiſydajte vel. 2. mn. tedaj njemu tu prebivalſzhe, kateru ſte njemu oblubili ǀ ta bogaboyezhi Appat Honoratus je bil ſiſidal del. ed. m en kloshter ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal del. ed. m ǀ ta muſt Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal del. ed. m ǀ tu ner vekshi meſtu tiga ſvejta je bil siſidal del. ed. m ǀ je ſeſydal del. ed. m en Turn ǀ on nej bil ſesydal del. ed. m ta Tempel Boshy ǀ Sophia je mene sisydala del. ed. ž ǀ kir ſo bili potle en Kloshter ſiſidali del. mn. m ǀ Nunski kloshter ſo bili ſi ſidali del. mn. m 2. ustvariti: Je vſel Bug enu rebru is Adama, ter je ſiſidal del. ed. m sheno
Svetokriški
slab -a prid. 1. slaboten: pole Sampson je bil taku ſlab im. ed. m ratal, de Philiſtery so bily njega lahku premogli ǀ s'kusi greh taku ſlap im. ed. m rata de ſam ſebi pomagat nemore ǀ Leshish bolan, inu slap im. ed. m, rad bi shal na Boshy pot ǀ sdaj pak pravi, de je prevezh slaba im. ed. ž sa poſt ǀ Ena iskra je taku slaba im. ed. ž, de ena ſama kapla vuodè io ugaſne ǀ Maihina, inu slaba im. ed. ž reizh je dim, vener okadi te ner leipshi pilde ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka slaba im. ed. ž reizh ǀ ſneih je ena mehka, inu slaba im. ed. ž rejzh ǀ Nej potle zhudu aku ta slaba im. ed. ž poſſoda ſe resbye, dokler tulikajn krat jo terzhite ǀ katerimu h'perglihi, sledna muzh je ſlaba im. ed. ž, ſledna lepota je garda ǀ vſe ſe poshushi iuu ſlabu im. ed. s rata ǀ ſerze sazhne ſlabu im. ed. s prihajat ǀ sa volo nyh slabe rod. ed. ž nature ǀ kadar edn tu S. Reshnu Telu ohrani pod ſtreho ſvojga slabiga rod. ed. s ſerza v' naglaunem grehu ǀ ima pak slabo tož. ed. ž glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna ǀ Drugu ſerce ima slabu tož. ed. s strashnu, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ pervolite v' vashim pohleunim, inu slabem mest. ed. m ſtanu oſtati ǀ bo velika ſrezha tvoja, aku tulikain hudizhou bosh mogal ob taiſti slabi mest. ed. ž uri tvoi premagat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem or. ed. m ǀ Ceſſar s' slabo or. ed. ž shtimo pravi ǀ ſo prevezh slabi im. mn. m zhes eno taku veliko vojsko vagat ǀ Ti bolni, inu cilu slabi im. mn. m ludje shiher meſſu jedò ǀ ſo ſlabi im. mn. m inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſlabi im. mn. m zholnizhi, pres dreva te pokure, pres veſla te molitve ǀ ony ſlabij im. mn. m rataio de ta hudi yh premaga kadarkuli hozhe ǀ slabij im. mn. m ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij ǀ kakor de bi bily ene slabe im. mn. ž Muhe ǀ de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe im. mn. ž ouzhize ǀ s'ſtarih ſtury mlade, s'slabeh rod. mn. ſtury mozhne ǀ taisti kateri gnado S. Duha doſesheio s'ſlabih rod. mn. mozhni, s'sanikarnih fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem, inu ſlabem daj. mn. od kot pride de premagaio grosovitnost leh Trinoh, inu hudizha ǀ Te slabe tož. mn. m v'shlushbi boshje ludy mozhne ſturi ǀ te ſlabe tož. mn. m ſtury mozhne, te ſtare mlade ǀ odpre ſvoje slabe tož. mn. ž/s vſta, ter leto beſſedo srezhe ǀ sa slabe tož. mn. ž/s maihine della nam dà ta nesrezhenù veliki nebeski lon 2. slab, škodljiv: de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba im. ed. ž ſtuar: she slabishi ſo kabilize primer.> takrat ta krivizhni, inu ſlabishi im. ed. m sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ de ſi lih shabe ſo ena shleht slaba ſtuar: she slabishi im. mn. ž ſo kabilize ǀ kai more shlabishi im. ed. s, inu majnshi biti kakor je ena bauha ǀ sadene ta slabishi tož. ed. m glid tiga pilda ǀ nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga tož. ed. m ži., inu nishiſhiga bil proſil ǀ te preproste ijhzhete ogolufati, te ſlabishij tož. mn. m premagati presež.> ſe ima bati tiga ner slabishiga rod. ed. m, inu mainshiga ſaurashnika V pomenu ‛slab’ se pogosteje uporablja → žleht.
Svetokriški
stvar -i ž stvar, tj. kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih živo bitje: Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
Svetokriški
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
Število zadetkov: 2232