Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
šílce2 -a (í) nekdaj prostorninska mera, 0,3 decilitra: izpiti šilce žganja / iti, povabiti na šilce
// kozarček za to mero: šilce se je razbilo; natočiti v šilce
SSKJ
širokoústenje -a (ū) glagolnik od širokoustiti: to je samo širokoustenje
SSKJ
škrlúp -a (ȗ) agr. glivična bolezen drevja, zlasti sadnega, pri kateri nastanejo na listih in sadežih krastave pege: škropiti proti škrlupu / hrušev, jablanov škrlup
// bot. glivica, ki povzroča to bolezen: delovanje škrlupa
● 
nar. po nalivu se je naredil na njivi škrlup skorja; nar. posneti škrlup z mleka smetano
SSKJ
učítelj -a (ȋ) kdor (poklicno) uči, poučuje: postati učitelj; učitelj in učiteljica / fakultetni, univerzitetni učitelj / zborovanje učiteljev
// kdor uči, poučuje na osnovni šoli in je za to posebej usposobljen: učitelj in dva profesorja / učitelj fizike / kot nagovor tovariš učitelj
// kdor uči, poučuje kako spretnost, umetnost: plesni učitelj; učitelj govorništva
// kdor uči, poučuje sploh: oče mu je bil najboljši učitelj / publ. veliki voditelj in učitelj ljudstva / ekspr. tudi radio je pomemben učitelj
● 
šalj. poleti bi bil učitelj, pozimi zidar rad bi opravljal poklic v času, ko se ne opravlja; len je; knjiž. angelski učitelj Tomaž Akvinski
♦ 
rel. cerkveni učitelj naslov za svetniškega in učenega učitelja evangelija in življenja po evangeliju; šol. domači učitelj nekdaj ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; partizanski učitelj med narodnoosvobodilnim bojem kdor poučuje na šoli na osvobojenem ozemlju; potovalni učitelj nekdaj ki hodi iz matične šole poučevat na potovalno šolo; predmetni, razredni učitelj; stalni učitelj nekdaj z opravljenim strokovnim izpitom; strokovni učitelj ki poučuje strokovni predmet; učitelj pripravnik brez strokovnega izpita, ki opravlja delo pod vodstvom mentorja; učitelj tečajnik prva leta po 1945 poklicno usposobljen na pedagoškem tečaju
SSKJ
ugíbanje -a (ī) glagolnik od ugibati: to je samo ugibanje; ugibanje skrivnosti; ugibanja o cenah; domneve in ugibanja / igrati se ugibanje oseb / bilo je veliko ugibanja, kdo bo naslednik
SSKJ
umênje -a (é) glagolnik od umeti: to je za pravilno umenje predpisov zelo pomembno / ponašati se s svojim umenjem
SSKJ
úmski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na um: za to je potreben velik umski napor; umski razvoj otroka; umske dejavnosti, sposobnosti; umske razlike med učenci; telesen in umski / umska nerazvitost; umska zmedenost / čustvene in umske prvine v pesmi / umski delavci; prevajanje, računanje je umsko delo
 
psih. umska starost mentalna starost
    úmsko prisl.: umsko dojeti, utemeljiti; umsko nadpovprečen
SSKJ
uresničljív -a -o prid. (ī í) ki se da uresničiti: uresničljivi načrti; to ni uresničljivo
SSKJ
ústenje -a (ū) ekspr. hvaljenje, bahanje: to je golo ustenje; ne prenese njegovega ustenja in hvalisanja
SSKJ
uvóznik -a (ọ̑) kdor se ukvarja z uvozom: to podjetje je uvoznik; uvozniki nafte, žita; uvozniki in izvozniki / publ. uvoznik kapitala
SSKJ
vèlemójstrski -a -o prid. (ȅ-ọ́) nanašajoč se na velemojstre: to ni samo mojstrsko, ampak velemojstrsko delo / dobiti velemojstrski naslov; velemojstrski turnir turnir, na katerem je večina udeležencev velemojstrov
SSKJ
vezílstvo -a (ȋ) obrt za izdelovanje vezenin: čipkarstvo in vezilstvo
// podjetje, delavnica za to obrt
SSKJ
vznetljív -a -o prid. (ī í) knjiž. pri katerem se zlahka vzbudi zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv; vnetljiv: to je vznetljiv človek, pravi zanesenec / vznetljiva domišljija
SSKJ
zabítež -a (ȋ) slabš. omejen, neumen človek: to bi lahko vedel tudi največji zabitež
SSKJ
zdrobljív -a -o prid. (ī í) ki se (rad) zdrobi: zdrobljiva posoda; to steklo je lahko zdrobljivo
SSKJ
zgodovínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zgodovinarje: to področje raziskuje večja zgodovinarska skupina / zgodovinarsko pisanje, razpravljanje
    zgodovínarsko prisl.: on je zgodovinarsko stvaren
SSKJ
ženíšče -a (í) slabš. drobna ženska, navadno starejša: kaj pa spet hoče to prepirljivo ženišče
SSKJ
parkírati -am nedov. in dov. (ȋ) puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno: tu je prepovedano parkirati / parkirati moped; avtomobil je parkiral pred hotelom, v stranski ulici / nepreh. avtomobili parkirajo tudi ob glavni cesti stojijo, so parkirani
    parkirajóč -a -e: zaradi parkirajočih vozil je cesta zelo ozka
    parkíran -a -o: napačno parkiran moped; taksi je že parkiran
SSKJ
kájstvo -a (ȃ) filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo: kajstvo pojava, sveta
SSKJ
stečáj -a (ȃ) stanje podjetja, ko to dalj časa ne more izpolnjevati prevzetih ali sprejetih obveznosti: priti v stečaj; biti v stečaju
// jur. sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do dolžnikov in možnosti za poravnavo: napovedati, uvesti stečaj
Število zadetkov: 2793