já3 soglaš. člen. (á; ȃ) knj. pog.
1. Je to vaš sin? -Ja Da; Potrka in iz sobe se oglasi: ~! naprej
2. ~, tako je bilo; ~ ~, samo potepal bi se
3. vpraš. Saj pojdeš z nami, ~? kajne
Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
Pravopis
káj1 čésa s, vpraš. zaim. nečloveškosti čému káj čém čím (á ẹ́; ȃ ẹ̑) ~ je to; ~ je Ivan (po poklicu)? -Zidar; Po čem, po °čim je zelje; S čim nisi zadovoljen
Pravopis
katéri3 -a -o poljubn. vrst. zaim. (ẹ́; ẹ̑) Se ~ učenec prijavlja za to nalogo; Če ~a gospa ne more več hoditi, se lahko pelje; Če se ~o mesto ni vdalo, so ga po zavzetju razrušili
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
katéri -ega m, člov. (ẹ́; ẹ̑) ~i hočete biti prej na vrhu, lahko greste po tej strmi bližnjici
katéra -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́; ẹ̑) Nekdo trka. Naj mu gre ~a odpret; Mar ~a ni lepa, dokler je mlada
katéro -ega s (ẹ́; ẹ̑) Biti v taborišču ali služiti tuji vojski: ali je ~emu mogoče dajati prednost
Pravopis
mástno prisl. -ej(š)e (á; á) mer. ~ in slastno se gostiti; poud. To so morali ~ plačati |drago, veliko|; nač., poud. ~ zakleti |nespodobno|
Pravopis
nadálje2 dodaj. člen. (á/ȃ) pri naštevanju dalje, potem: Številno uradništvo, zakoni, ~ oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj
Pravopis
nalàšč1 tudi nálašč prisl. (ȁ; ȃ)
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|
1. vzročn. ~ nagajati komu; ~ siliti v nevarnost; poud. Ne grem, ~ ne |iz kljubovanja|
2. namer. ~ se je obrnil stran, da ne bi pozdravil; Oprosti, nisem te ~ zadel; poud. ~ za to ne boš hodil v trgovino |samo zaradi tega|
Pravopis
Pravopis
navájati1 -am nedov. -ajóč; -an -ana; navájanje (á; ȃ) kaj ~ dokaze; dobesedno ~; publ. To nas navaja k sklepu, da je govoril resnico iz tega sklepamo
Pravopis
nèkvášen -a -o tudi nèkvašèn -êna -o (ȅȃ; ȅȅ ȅé ȅé) To testo je ~o
nèkvášeni -a -o tudi nèkvašêni -a -o (ȅȃ; ȅé) ~ kruh
nèkvášenost -i tudi nèkvašênost -i ž, pojm. (ȅȃ; ȅé)
nèkvášeni -a -o tudi nèkvašêni -a -o (ȅȃ; ȅé) ~ kruh
nèkvášenost -i tudi nèkvašênost -i ž, pojm. (ȅȃ; ȅé)
Pravopis
njegôv -a -o in njegòv -ôva -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. moške podstave (ó; ȍ ó ó)
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
1. ~i otroci; ~a žena; ~o kolo; Ta plašč je ~
2. ~ odhod na delo; ~a skrb za hišo; ~o sitnarjenje
3. ~ vlak odhaja ob treh
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njegovo visočanstvo
njegôv -ega m, člov. (ó) knj. pog., poud.: ~ je pri vojakih |njegov sin|; Vsi ~i so že pomrli |njegovi bližnji sorodniki|
njegôva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ó) knj. pog., poud. ~e ni doma |njegove žene, njegovega dekleta|; pojm., knj. pog. ~a bo obveljala njegova odločitev
njegôvo -ega s, pojm. (ó) prakt.sp. Hiša stoji na ~em na njegovem zemljišču
po njegôvo nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njegovem okusu, volji
po njegôvem nač. prisl. zv. (ó) prakt.sp. ~ ~ to ne drži po njegovem mnenju
Pravopis
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
Pravopis
poglávje -a s (ȃ) deseto ~; predavati težja ~a iz kemije; poud. To je posebno ~, ~ zase |stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati|; neobč. najtežje, novo ~ v življenju koga obdobje
Pravopis
razlikováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razlikovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ barve; neobč. razlikovati koga/kaj od koga/česa To ga ~uje ~ bratov loči; razlikovati med kom/čim ~ ~ glasovi
razlikováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa Človek se ~uje od živali; razlikovati se po čem ~ ~ ~ barvi; razlikovati se v čem ~ ~ ~ podrobnostih; ~ ~ med seboj
razlikováti se -újem se (á ȗ) od koga/česa Človek se ~uje od živali; razlikovati se po čem ~ ~ ~ barvi; razlikovati se v čem ~ ~ ~ podrobnostih; ~ ~ med seboj
Pravopis
razločeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razločevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ barve; ~ ljudi v temi; razločevati koga/kaj od koga/česa ~ kak pojav od drugega; neobč. To ga ~uje ~ drugih ljudi loči
razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči; neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se
razločeváti se -újem se (á ȗ) Iz te razdalje se predmeti še dobro ~ujejo; neobč. razločevati se od koga/česa Človek se ~uje od živali se razlikuje, se loči; neobč. razločevati se po čem ~ ~ ~ zunanjosti razlikovati se, ločiti se
Pravopis
raztegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; raztegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrv; poud. ~ pripoved |po nepotrebnem podaljševati|
raztegováti se -újem se (á ȗ) To blago se zelo ~uje; poud. Polje se ~uje do hribov |sega|
raztegováti se -újem se (á ȗ) To blago se zelo ~uje; poud. Polje se ~uje do hribov |sega|
Pravopis
Pravopis
sedàj — sedàj [tudi sə — sə] dvodelna vez. zv. (ȁ — ȁ) neobč. zdaj — zdaj: Nagibal se je ~ na to, ~ na ono stran
Pravopis
skováti skújem dov., nam. skovàt; skovánje; drugo gl. kovati (á ú) kaj ~ denar, orodje; poud.: ~ dobiček |ustvariti|; ~ govor |s težavo, nerodno sestaviti|; ~ nov izraz |narediti|; ~ zaroto |skrivaj pripraviti|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|
skováti se skújem se (á ú) poud. To prijateljstvo se je skovalo v vojni |je nastalo|
Pravopis
státi1 stánem nedov. -i -íte; stàl -ála; (stàt) (á ȃ) Koliko ~e ta knjiga; stati koga Počitnice so nas preveč stale; poud. To ga bo še drago stalo |bo imelo slabe posledice|; stati koga kaj, °česa Napaka je moštvo stala zmago, °zmage; poud. Neprevidnost te lahko ~e glavo |zaradi neprevidnosti lahko umreš|
Pravopis
státi2 stojím nedov. stój -te, -èč -éča; stál -a, stát; stánje; (stàt/stát) (á í)
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|
1. ~ pred hišo; ~ na glavi; knj. pog. ~ na lastnih nogah biti samostojen; poud. Tako je, odkar svet ~i |od nekdaj|
2. Miza ~i postrani; poud.: Palača še danes ~i |je, obstaja|; Sonce ~i že visoko |je|; Nova šola že ~i |je že sezidana|; publ.: ~ na svojem stališču → imeti svoje mnenje; ~ na voljo komu → biti na voljo
3. Stroji v tovarni ~ijo |ne obratujejo|; Odcedek pustimo ~ nekaj dni; knj. pog.: To pecivo dalj časa ~i je užitno; Vlak ~i na vsaki postaji ustavlja; Podjetje finančno slabo ~i → je v slabem finančnem položaju; knj. pog. stati komu Obleka ji slabo ~i pristoji, pristaja; publ. stati pred čim ~ ~ izbiro morati izbirati; ~ ~ težavno nalogo imeti, biti pred; voj. Četa, stoj |ustavi se|; Stojte, nisem še vsega povedal |počakajte|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 19
- Naslednja »
Število zadetkov: 380
Dostopnost