Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pravopis

Zadetki iskanja

Slovenski pravopis

Pravopis
strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|
Pravopis
špásno1 nač. prisl. -ej(š)e (á; á) neknj. pog. To se ~ sliši smešno
Pravopis
tálele tálele tólele kaz. vrst. zaim. največje določnosti; del pred ..le se pregiba kot tá tá tó, podobno se tudi rabi (ȃ ȃ ọ̑) prakt.sp. Tolele igračko bi rad tole
Pravopis
téčen -čna -o; -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~a hrana; slabš.: ~a muha |nadležna|; ~a stranka |sitna|; biti ~, dokler ne dosežeš svojega |vztrajen, nepopustljiv v prošnjah, zahtevah|
téčni -ega m, člov. (ẹ́) slabš. izogibati se ~ih |sitnih ljudi|
téčnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ jedi; slabš. otrokova ~ |sitnost|; člov., slabš. povabiti na zabavo to ~ |tega sitnega človeka|
Pravopis
tjá in tjà razpolož. medm. (ȃ; ȁ) ~, pa ti tvoji prijatelji; ~, tudi jaz bi rad to videl
Pravopis
úm -a m, pojm., v člov. pomenu mn. tudi umôvi (ȗ) meje človeškega ~a; star. To mu ne gre z ~a, iz ~a Tega ne more pozabiti; člov. največji ~i človeštva
Pravopis
uporabíti in uporábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj koristno ~ odpadke; uporabiti koga/kaj proti komu/čemu To izjavo bodo uporabili proti tebi; poud. ~ otroka proti očetu |pridobiti ga, da je njemu nasproten|; uporabiti koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za kurirja; ~ moko za kruh; uporabiti koga/kaj kot koga/kaj ~ podatek kot dokaz; ~ vojaka kot odposlanca
Pravopis
vóljen3 -jna -o in volján vóljna -ó; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ȃ ọ́ ọ̑; ọ́) pregnesti premalo ~ kit; pokr.: ~ delavec pripraven, sposoben; ~ glas mil, blag; ~o žganje uležano, neostro; nevtr. To perilo je zelo ~o; biti ~ delati
vóljnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ za delo
Pravopis
zapísati in zapisáti -píšem dov. zapisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ izjavo; ~ učenca v dnevnik; neknj. pog. Kam pa je to za zapisat |izraža začudenje|; zapisati kaj na koga ~ premoženje na sina; zapisati komu kaj ~ hčerki hišo; poud. zapisati koga/kaj čemu ~ mesto uničenju |določiti ga za uničenje|; ~ svoje življenje glasbi |posvetiti se glasbi|
zapísati se in zapisáti se -píšem se (í/á í) komu/čemu Te besede so se mu zapisale; poud. ~ ~ znanosti |začeti se ukvarjati z znanostjo|
Pravopis
združljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) ~a skupina; poud. težko ~a nasprotja |nezdružljiva|; združljiv z/s kom/čim To ni ~o s predpisi skladno
združljívost -i ž, pojm. (í)
Pravopis
déčko -a, °-ta m, člov. (ẹ̑) poud.: |deček|; To ti je ~ |postaven moški|
déčkov -a -o, °-tov -a -o (ẹ̑) poud.
Pravopis
dovóljen1 -a -o (ọ́) To je ~o
dovóljeni -a -o (ọ́) največja ~a hitrost
dovóljeno -ega s, pojm. (ọ́) meje ~ega
dovóljenost -i ž, pojm. (ọ́)
Pravopis
dvóm -a tudi dvòm dvôma m, pojm. (ọ̑; ȍ ó) znebiti se ~a, ~ov; ~ nad čim, o čem, °v kaj; ~, ali je vse to potrebno; živeti v ~u; biti v ~u, ~ih; poud. ni (nobenega) ~a, da pride |gotovo|; brez dvoma poud. biti ~ ~ boljši |prav gotovo|
Pravopis
etamínast -a -o (ȋ) To blago je ~o
etamínasti -a -o (ȋ) ~a bluza
Pravopis
fákt -a s (ȃ) dejstvo: navajati ~e; poud. Ne zaupajo mu, to je ~
Pravopis
hôdec -dca in hódec -dca m s -em člov. (ó; ọ̑) Dober ~ prehodi to pot v treh urah
hôdkinja -e in hódkinja -e ž, člov. (ó; ọ̑)
hôdčev -a -o in hódčev -a -o (ó; ọ̑)
Pravopis
mánko -a m (ȃ) gosp. ~ v skladišču; poud. Rad pije, to je velik ~ napaka, pomanjkljivost
Pravopis
možák -a m, člov. (á) starejši ~; poud. To je ~ |pošten, pogumen moški|
Pravopis
nèpoznàn -ána -o in nèpoznán -a -o (ȅȁ ȅá ȅá; ȅá) do zdaj ~a dejstva neznana; star. nepoznan komu To mi je ~o neznano
nèpoznáni -ega m, člov. (ȅá) srečanje z ~imi
nèpoznánost -i ž, pojm. (ȅá)
Pravopis
njén -a -o tretjeos. svoj. zaim. iz ed. ženske podstave (ẹ́)
1. ~ mož; ~a hiša; ~o ročno delo
2. ~ nasmeh; ~a dobrota
3. ~ avtobus odhaja okrog poldneva; ~ pesnik je Simon Gregorčič |njen najljubši|
4. v spoštljivostni zvezi ~o/Njeno visočanstvo
njén -ega m, člov. (ẹ́) knj. pog., poud. Ali je to ~ |njen mož, fant, otrok|
njéna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) knj. pog., poud.: Sta ti ~i |njeni hčerki|; ~e so izselili |njene bližnje sorodnike|
njéno -ega s, pojm. (ẹ́) prakt.sp. Na ~em ne smemo zidati na njenem zemljišču
po njéno nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
po njénem nač. prisl. zv. (ẹ́) prakt.sp. Vse naj bi bilo ~ ~ po njenem okusu, volji
Število zadetkov: 380