vodìti vòdim nedov.
1. voditi, delati, da kdo kam pride: jeli more ſzlejpi ſzlejpoga voditi KŠ 1771, 185; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; konyom czejli nyihov trüp vodimo KŠ 1771, 750; Te témni je nêmeo, ki bi ga vodo KAJ 1870, 37; Kmeſzti ſzo ga odali, Zvézanoga vodili BKM 1789, 71; Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50
2. delati, da kdo ravna v skladu z moralnimi načeli: jaſz te hocsem zmoimi ocsmi voditi SM 1747, 96; Ki sze Jezusa dr'zi, I od nyega voditi dá KAJ 1848, 221; i na ſztezai nyega vodis SM 1747, 85; Bláj'zen je koga ti vodis BKM 1789, 331; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ſzvoje lüſztvo, nyé vodi KŠ 1754, 105; Tvega Düha, Ki náſz vodi BKM 1789, 125; recsi, da med nyimi edna to drügo kakti vodi KOJ 1833, 114; vodi mene utvoioi praviczi ABC 1725, A7b; Vodi me vu tvoioi praviczi SM 1747, 93; Vodi me vu iſztini tvojoj KŠ 1754, 157; tak ravnaj i vodi ſzrczá naſa KŠ 1771, 833; Goszpodne vodi me vu praviczi tvojoj TA 1848, 5; Ti me vodi z-dühom szinovne bojazni KAJ 1870, 5; nego kaibi druge na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; On nász bode vodo do szmrti TA 1848, 39
vodìti se vòdim se voditi se: Ár kikoli ſze od Düha Bo'zega vodijo KŠ 1771, 464; Od nyega bom ſze vodo BKM 1789, 163
vòdjeni -a -o voden: Z-ocsinszkim tálom szem od tébe vodjen KAJ 1848, 257
Zadetki iskanja
Prekmurski
Prekmurski
vö̀ ìti tudi vö̀ ìdti ~ ìdem nedov.
1. iti ven, oditi: preczi ſzmo iſzkali vö idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; Či je tebi vöidti potrêbno BJ 1886, 5; Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 37; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; Ovo, vu püscsini je, nejdite vö KŠ 1754, 12a; nejdte vö KŠ 1771, 81; Záto vöidite od nyih KŠ 1771, 539; ne bos vö ſou odnut KŠ 1771, 15; vö bodo sli angyelje KŠ 1771, 46; Gda bi pa vö sla zvodé KŠ 1771, 367; gda ſzam vö ſou od Maczedonie KŠ 1771, 600; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; ſtero je vö slo vu Grcsko zemlo KŠ 1771, 554; z-tejh varov szo vösli na zverjádisztrelbo KOJ 1848, 6; pren. Z-korenyá ide vö szteblo KAJ 1870, 15; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271
2. končevati se: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51; Vu nomeni, steri z-globokoglásznimi literami vöidejo KOJ 1833, 43
vö̀idóuči -a -e gredoč ven: vöidoucsi Jezus zhi'ze, ſzeo ſzi je KŠ 1771, 42; i on vö idoucſi vu vſza kre Jordána bodoucsa dr'sánya KM 1796, 93; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga KŠ 1771, 30; Farizeuske vöidoucsi KŠ 1771, 38; pren. Z-grozov sze zglédne Z-szvêta vöidôcs KAJ 1848, 4
vö̀idóuči -a -e sam. izhajajojoči: osſzkruni csloveka, nego to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; negao ta vöidoucsa od nyega KŠ 1771, 123
vö̀ idévši ~ -a ~ -e ko je šel ven: I vö idévſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130
1. iti ven, oditi: preczi ſzmo iſzkali vö idti vu Maczedonio KŠ 1771, 392; Či je tebi vöidti potrêbno BJ 1886, 5; Eto pokolejnye nejde vö KŠ 1771, 37; i tam oſztante, dokecs vö idete KŠ 1771, 32; Ovo, vu püscsini je, nejdite vö KŠ 1754, 12a; nejdte vö KŠ 1771, 81; Záto vöidite od nyih KŠ 1771, 539; ne bos vö ſou odnut KŠ 1771, 15; vö bodo sli angyelje KŠ 1771, 46; Gda bi pa vö sla zvodé KŠ 1771, 367; gda ſzam vö ſou od Maczedonie KŠ 1771, 600; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; ſtero je vö slo vu Grcsko zemlo KŠ 1771, 554; z-tejh varov szo vösli na zverjádisztrelbo KOJ 1848, 6; pren. Z-korenyá ide vö szteblo KAJ 1870, 15; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271
2. končevati se: Csi korén vöide z-literov t AIN 1876, 51; Vu nomeni, steri z-globokoglásznimi literami vöidejo KOJ 1833, 43
vö̀idóuči -a -e gredoč ven: vöidoucsi Jezus zhi'ze, ſzeo ſzi je KŠ 1771, 42; i on vö idoucſi vu vſza kre Jordána bodoucsa dr'sánya KM 1796, 93; Onedva pa vöidoucsa, razgláſzila ſzta ga KŠ 1771, 30; Farizeuske vöidoucsi KŠ 1771, 38; pren. Z-grozov sze zglédne Z-szvêta vöidôcs KAJ 1848, 4
vö̀idóuči -a -e sam. izhajajojoči: osſzkruni csloveka, nego to vö idoucse zvüſzt KŠ 1771, 50; negao ta vöidoucsa od nyega KŠ 1771, 123
vö̀ idévši ~ -a ~ -e ko je šel ven: I vö idévſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130
Prekmurski
vojskǜvanje -a s vojskovanje, bojevanje: ſtero ſze toga ſztároga pozoja vojszküvanye zové KŠ 1771, 441; pren. Prouti tejli mocsno je vojſzküvanye SŠ 1796, 129; Rosjé vojſzküvanya naſſega je nej telovno KŠ 1754, 161; Neg’ da ti dás mené Na to britko vojſzküvanye BKM 1789, 68; Düh tvoj naj me pobüdjáva Na sztálno vojszküvanye KAJ 1848, 19; Bôg, ki vcsi prszte moje na vojszküvanye TA 1848, 116; Bojdi veren v-vojſzküvanyi BKM 1789, 256; Zvüna vojſzküvanya, znoutra pa ſztráhi KŠ 1771, 540
Svetokriški
vol -a m vol: Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
Prekmurski
vòla tudi vòlja -e ž
1. volja: a ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; Boidi volja Tvoja TF 1715, 28; Boidi vollya tvoia ABC 1725, A4b; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; Boidi volja tvoja SM 1747, 43; Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; bojdi vola tvoja KŠ 1771, 206; naj ſze po meni ſzpunyáva tvoja Bo'sánszka vola KM 1783, 2; Szrczé, mislejnye, i vola Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Li ta Tvoja dobra vola BRM 1823, 9; ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; pouleg voule Bogá Nebeſzkoga TF 1715, 12; pouleg nyegove ſzvéte volje ſivé TF 1715, 10; poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; náſz vo oſzloubodo pouleg voule Bo'ze KŠ 1754, 118; ne ſzpádne na zemlo brezi voule Ocsé KŠ 1771, 33; ravnaj pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Stvári od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Szo vsza, i voli nyegvoj podlo'zna KAJ 1848, 8; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Tebi darüjem volo mojo KM 1783, 5; Dokecs more ſzpuniti, Szvojega Ocsé volo BKM 1789, 12; Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 4; Bog vu voli, i vſzem SM 1747, 33; V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; blaſenſztva, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; i vſzej voulov je zracsúnani med ti edenájſzet Apoſtolov KŠ 1771, 343; jáko ſze tak protivi z-voulov, ki ſze ne paſcsi povéksávati KM 1796, 5
2. v zvezah: po volji po želji, na ljubo: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268; Tebé zadovoli, krühom po vouli BKM 1789, 357; i meni je nikaj nje po vouli KM 1790, 46; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40; Li tô njemi je po vôli KAJ 1870, 9; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8;
za voljo zavoljo, zaradi: za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; ino za nyihovo voljo da nám nezadersi TF 1715, 29; za vollo moih nepriatelov ABC 1725, A7b; deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; ti meni za nyega volio miloſztiv SM 1747, 60; za voljo grehov moi SM 1747, 38; i za nyih volo tou'ziti KŠ 1754, 118; I bodete odürni vſzeim za mojega imén volo KŠ 1771, 33; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; od stere je szpêvao za volo rêcsi Kúsa TA 1848, 6; Eden gospod je za volo küšávanje péske pámeti, od potüvo AI 1878, 8
1. volja: a ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; Boidi volja Tvoja TF 1715, 28; Boidi vollya tvoia ABC 1725, A4b; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; Boidi volja tvoja SM 1747, 43; Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; bojdi vola tvoja KŠ 1771, 206; naj ſze po meni ſzpunyáva tvoja Bo'sánszka vola KM 1783, 2; Szrczé, mislejnye, i vola Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Li ta Tvoja dobra vola BRM 1823, 9; ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; pouleg voule Bogá Nebeſzkoga TF 1715, 12; pouleg nyegove ſzvéte volje ſivé TF 1715, 10; poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; náſz vo oſzloubodo pouleg voule Bo'ze KŠ 1754, 118; ne ſzpádne na zemlo brezi voule Ocsé KŠ 1771, 33; ravnaj pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Stvári od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Szo vsza, i voli nyegvoj podlo'zna KAJ 1848, 8; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Tebi darüjem volo mojo KM 1783, 5; Dokecs more ſzpuniti, Szvojega Ocsé volo BKM 1789, 12; Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 4; Bog vu voli, i vſzem SM 1747, 33; V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; blaſenſztva, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; i vſzej voulov je zracsúnani med ti edenájſzet Apoſtolov KŠ 1771, 343; jáko ſze tak protivi z-voulov, ki ſze ne paſcsi povéksávati KM 1796, 5
2. v zvezah: po volji po želji, na ljubo: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268; Tebé zadovoli, krühom po vouli BKM 1789, 357; i meni je nikaj nje po vouli KM 1790, 46; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40; Li tô njemi je po vôli KAJ 1870, 9; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8;
za voljo zavoljo, zaradi: za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; ino za nyihovo voljo da nám nezadersi TF 1715, 29; za vollo moih nepriatelov ABC 1725, A7b; deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; ti meni za nyega volio miloſztiv SM 1747, 60; za voljo grehov moi SM 1747, 38; i za nyih volo tou'ziti KŠ 1754, 118; I bodete odürni vſzeim za mojega imén volo KŠ 1771, 33; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; od stere je szpêvao za volo rêcsi Kúsa TA 1848, 6; Eden gospod je za volo küšávanje péske pámeti, od potüvo AI 1878, 8
Svetokriški
volk -a m volk: vouk im. ed. je njemu ouzhizo vſel ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok im. ed. tulit, Kazha shvishgat ǀ vuouk im. ed. vam reſtarga shivino ǀ nebodite kakor uni uouk im. ed., od katiriga pishe Cardinal Bellarminus ǀ sturij Kakor volk im. ed. Kateri ouzhizo prezej sa urat popade ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk im. ed. per auzhizi ǀ Paſter to veliko shkodo, inu golufio tiga vouka rod. ed. samerka ǀ v'oblast tega paklenskiga volka rod. ed. ſi padla ǀ vuprasha vouka tož. ed., kaj ſe njemu sdi ǀ ouzhiza kakor vidi volka tož. ed. ſe prestrashi ǀ poklizhe taiſtiga voukà tož. ed., ter mozhnu ga krega ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku mest. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe pred tem poshreshnem voukam or. ed. ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva, inu yh varvat pred tem paklenskem vonkam or. ed. ǀ dua vuouKa im. dv. perpudè eniga jelena ǀ kadar bi taiſto vouzhje im. mn. neshli bi jo reſtargali ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli vouzhie im. mn. na tu nedolshnu jagnizhe ǀ de ti poshreshni volzhje im. mn. jo nereſtargaio ǀ najde to sgubleno ouzhizo, katiro ſo bily poshreshni vouzije im. mn. obſuli ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje im. mn. tulili ǀ de bi ty paklensky volky im. mn. reſtargali te greshne dushe ǀ v' kardeli teh poshreshnih voukou rod. mn. ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem uoukom daj. mn. ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne vuoukè tož. mn.
Prekmurski
vòlnost -i ž voljnost, naklonjenost: Jezus, Ocsé dobra volnoſzt BRM 1823, 56; ka sze tô od vszákoga naprêplacsnika “Prijátel”-a zvolnosztjov gorivzeme AI 1875, br. 4, 8
Prekmurski
Prekmurski
vö̀potégnoti -em dov. potegniti, izvleči: vö vtégnovſi rokou vo potégne mecs KŠ 1771, 90; On vö potégne nogé moje z mre'ze TA 1848, 19; to prvo ribo vö potégni KŠ 1771, 57; Ti ſzi mené zmoje materé utrobe vö potégno KŠ 1754, 242; tak je potom ſztè ſzmoutnoſzti vö potégno dén KŠ 1754, 93; Simon, majoucsi mecs vo ga je potégno KŠ 1771, 325; Gda jo je vö potégno KM 1790, 38; vö me je potégno z veliki vôd TA 1848, 11; Ali komaj Lajos peté vöpotégne KOJ 1848, 46; ovczo, i csi bi ſzpádnola v Szobotto vu jamo, jelijo ne popádne, i ne potégne vö preczi v Szobotto KŠ 1771, 38
vö̀potégnoti se -em se potegniti se, izvleči se: Tá sze je vöpotégnola z-kosára KAJ 1870, 100
vö̀ potégnovši ~ -a ~ -e ko je potegnil, izvlekel: varivács vö potégnovſi mecs KŠ 1771, 393; vö jo potégnovſi ribicske na brejg KŠ 1771, 46
vö̀potégnjeni -a -o tudi vö̀ potégnjeni ~ -a ~ -o potegnjen, izvlečen: na drugi dén je vö potégnyeni ſz-te jame KM 1796, 81; ka te drügi obecso, ka országa vójznyena kôla po cajti vöpotégnyena bodo AI 1875, br. 2, 1
vö̀potégnoti se -em se potegniti se, izvleči se: Tá sze je vöpotégnola z-kosára KAJ 1870, 100
vö̀ potégnovši ~ -a ~ -e ko je potegnil, izvlekel: varivács vö potégnovſi mecs KŠ 1771, 393; vö jo potégnovſi ribicske na brejg KŠ 1771, 46
vö̀potégnjeni -a -o tudi vö̀ potégnjeni ~ -a ~ -o potegnjen, izvlečen: na drugi dén je vö potégnyeni ſz-te jame KM 1796, 81; ka te drügi obecso, ka országa vójznyena kôla po cajti vöpotégnyena bodo AI 1875, br. 2, 1
Prekmurski
vö̀povèdati -povém dov.
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1
Prekmurski
vö̀ preminóuti ~ -ém dov. umreti: Naj, gda vö preminém ſzvejta BKM 1789, 202; I z-'zivim vüpanyem z-szvêta vöpreminém KAJ 1870, 5; Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi bodes vnebéſzi BKM 1789, 15; Gda pa vö preminés, dáj ſze To korouna SIZ 1807, 39; Doklam vszi vö preminémo BKM 1789, 380; Vſzi verni, ſteri vö preminéjo KŠ 1754, 143; niſteri pa, ka je v-Bithynii 73. leta vö premino KŠ 1771, 158; Csi nasi lübléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8
vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e umrli, rajni: vſterom ſzo ti vu právoj vori vö preminoucſi ſzvéczi KŠ 1754, 159
vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e sam. umrli, rajni: Szvéti je 'ze práh tam pocsivajôcsi Vöpreminôcsi KAJ 1848, 62
vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e umrli, rajni: vſterom ſzo ti vu právoj vori vö preminoucſi ſzvéczi KŠ 1754, 159
vö̀ preminóuči ~ -a ~ -e sam. umrli, rajni: Szvéti je 'ze práh tam pocsivajôcsi Vöpreminôcsi KAJ 1848, 62
Prekmurski
vóuski tudi vóski -a -o prid. ozek, ki ima majhno razsežnost glede na širino: Keskeny, vôszki -a -o AIN 1876, 12; Hert má voskoga i stišnjenoga zádnjega tela AI 1878, 8; Škorpion má voski zádnji tao AI 1878, 39; pren. Ar teſzna ſzo vráta i voſzka je pout KŠ 1754, 143; i vouſzka je ta pout KŠ 1771, 22; ſteri to vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b; bomo nazháj poglednoli na eto zdaj escse vôszko ali szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Ino po toj vouſzkoj czeſzti Li nyega naſzledüje BKM 1789, 258; Nej ſzte vouſzki vnami KŠ 1771, 539
voskéjši -a -e ožji: prileti k-csele potoki, steroga nema csasza dugo preglejüvati, gde bi bio voszkejsi KOJ 1848, 74; ta znotrejsnya [soba] pa malo voszkejsa KOJ 1845, 38; Protesztantje szo zaglüsali za razproztrejnye na voszkejse prirezanih sloboscsin KOJ 1848, 108
nájvoskéjši -a -e najožji: Jeszo kôla cêle, pô- i strttálne mere Tá ova szo jáko sürka, eta pa najvoszkêsa KAJ 1870, 72
voskéjši -a -e ožji: prileti k-csele potoki, steroga nema csasza dugo preglejüvati, gde bi bio voszkejsi KOJ 1848, 74; ta znotrejsnya [soba] pa malo voszkejsa KOJ 1845, 38; Protesztantje szo zaglüsali za razproztrejnye na voszkejse prirezanih sloboscsin KOJ 1848, 108
nájvoskéjši -a -e najožji: Jeszo kôla cêle, pô- i strttálne mere Tá ova szo jáko sürka, eta pa najvoszkêsa KAJ 1870, 72
Prekmurski
vö̀ vr̀čti tudi vö̀ vr̀či ~ vr̀žem dov. izvreči, vreči ven: Zakaj tákse trbej vo vrcſi KŠ 1754, 195; i zdaj náj ſzkrivoma ſcséjo vö vrcsi KŠ 1771, 394; zakaj ſzmo ga mi nej mogli vö vrcsti KŠ 1771, 57; ne vr'zem ga vö KŠ 1771, 285; csi náſz vö vr'zes KŠ 1771, 27; bogáſztvo pou'zro, vö je vr'ze KŠ 1754, 51; I vütro vö vr'ze dvá 'zukavcza KŠ 1771, 204; zbije jo ino, na gnoj vr'se KOJ 1845, 89; grejsnike ſz.-Krſztsánſzkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; i vö vr'zejo imé vaſe KŠ 1771, 184; vr'zi vö prvo trám zoká tvojega KŠ 1771, 21; ſzlugo vö vrzte KŠ 1771, 85; naj vö vr'zem trouho zoká tvojega KŠ 1771, 21; i vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; gda je 'ſe odnet vö vrgao Jebuzeuſſe KM 1796, 61; i vö ſzo ga vrgli zvinograda KŠ 1771, 70
vö̀ vr̀čti se ~ vr̀žem se
1. izvreči se, izločiti se: vcsrejvo ide, i vu ocsiſcsávniczo ſze vö vr'ze KŠ 1771, 51; Eta dácsa sze za toga zroka vövr'ze AI 1875, br. 2, 6; gda ſze zetakſega ſafarſztva vö vr'zemo KŠ 1771, 836; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1754, 145; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 25; da bi ſze zſzpráviſcsa vö ne vrgli KŠ 1771, 309
2. določiti: sze navküpni sztroski vövr'zejo AI 1875, br. 1, 1
vö̀ vr̀ženi ~ -a ~ -o izvržen, izločen: Znám gda bom vö vr'zeni z-ſafarſztva KŠ 1771, 224; Na tébe szem vövr'zen z-utrobe materé moje TA 1848, 12; zakaj je szrabliva ovcza vövr'sena z-pajdástva KOJ 1845, 94; Gda bi pa vö vr'zeno bilou to lüſztvo KŠ 1771, 30; i veli toga vö vr'zenoga po pokouri nazáj vzéti KŠ 1771, 527; nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; i vo ſzta vr'sena z-lejpoga Paradi'soma KM 1796, 7
vö̀ vr̀čti se ~ vr̀žem se
1. izvreči se, izločiti se: vcsrejvo ide, i vu ocsiſcsávniczo ſze vö vr'ze KŠ 1771, 51; Eta dácsa sze za toga zroka vövr'ze AI 1875, br. 2, 6; gda ſze zetakſega ſafarſztva vö vr'zemo KŠ 1771, 836; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1754, 145; Szinovje etoga králeſztva ſze vö vr'zejo vi vinejsnyo kmiczo KŠ 1771, 25; da bi ſze zſzpráviſcsa vö ne vrgli KŠ 1771, 309
2. določiti: sze navküpni sztroski vövr'zejo AI 1875, br. 1, 1
vö̀ vr̀ženi ~ -a ~ -o izvržen, izločen: Znám gda bom vö vr'zeni z-ſafarſztva KŠ 1771, 224; Na tébe szem vövr'zen z-utrobe materé moje TA 1848, 12; zakaj je szrabliva ovcza vövr'sena z-pajdástva KOJ 1845, 94; Gda bi pa vö vr'zeno bilou to lüſztvo KŠ 1771, 30; i veli toga vö vr'zenoga po pokouri nazáj vzéti KŠ 1771, 527; nám z-Paradi'soma vövr'senim haszniti nakano KOJ 1833, IX; i vo ſzta vr'sena z-lejpoga Paradi'soma KM 1796, 7
Prekmurski
vö̀zlǘčati -am dov. izvreči, izmetati: Z cérkvij szo denok nej szmeli kejpove vözlücsati KOJ (1914), 135; drügi dén ſzo to lagojejso náklado vö zlücsali KŠ 1771, 425
vö̀zlǘčani -a -o izmetan, izvržen: Z-Cérkvi szo vözlücsani oltárje KOJ 1845, 63
vö̀zlǘčani -a -o izmetan, izvržen: Z-Cérkvi szo vözlücsani oltárje KOJ 1845, 63
Prekmurski
vö̀zmenìti -ím dov. menjati, zamenjati: Ka pa tvoje csiszto szlüsanye bi vözmêno z-glühosztjov KAJ 1870, 78
vö̀zmènjeni -a -o menjan, zamenjan: tam, gde za tô zemla vözmenjena AIP 1876, br. 10, 8
vö̀zmènjeni -a -o menjan, zamenjan: tam, gde za tô zemla vözmenjena AIP 1876, br. 10, 8
Celotno geslo
Pohlin
vraštvo [vrȃštvo] samostalnik srednjega spola
ugovor proti sklenjenemu dogovoru, LATINSKO: exceptio pacti
Prekmurski
vréden tudi vréiden tudi vréjden -dna -o prid.
1. vreden, ki ima dobre, pozitivne lastnosti: neije ſztanovito vreiden, kaibiſze med kerſchánſztvo racſunao TF 1715, 48; ſzáda i poſeleinya vreidni bil SM 1747, 6; nej je mené vrejden KŠ 1771, 34; Dika ti bojdi, Arſzi, Jezus, vrejden toga BKM 1789, 92; nebode on vrejden neb. Domovine KOJ 1833, X; Szpomina vreden je grof Nádasdi KOJ (1914), 152; je zagviſno tosbé vreidna ta reics TF 1715; Stera ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna KMK 1780, 10; Iména i hvále je vrêdna ſzkrb BRM 1823, IV; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7; Csi je na lübézen vrêdna AIN 1876, 15; greisnike zval na vredno Diko SM 1747, 67; hvále je vrêdno i tô BRM 1823, IV; Bogme szi mi hvále vrêdno, perce KAJ 1870, 7; Ar csi ſzam kriv i vrejdnoga ſzmrti ſzam kaj vcsino KŠ 1771, 419; kaj me vcsinis vrejdnoga KŠ 1754, 258; Almosa kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; Tak sta vrejdna, naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; da vrejdni bodemo vujti KŠ 1754, 113; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; hvále vrejdni, ki ſzo je vtom jeziki nigda vküp ſzprávlali BKM 1789, 2; ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Náj bole ſzpominynya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári KMK 1780, 9
2. upravičen, primeren: bin má, za ſteroga volo je vrejden káranya KŠ 1754, 56; ino zvreidnim tálom kaſtigo zaſzlüſimo TF 1715, 29; pogibeli, ſtera bi zvrejdnim tálom na náſz prisla KŠ 1754, 223; liki ſze je kurvinſzke ru'znoſzti ſtala zvrejdnim tálom zvalou KŠ 1771, 487
3. ki ima določeno ceno: hi'za, csi pa ne bode vrejdna KŠ 1771, 32; blágo, edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264
1. vreden, ki ima dobre, pozitivne lastnosti: neije ſztanovito vreiden, kaibiſze med kerſchánſztvo racſunao TF 1715, 48; ſzáda i poſeleinya vreidni bil SM 1747, 6; nej je mené vrejden KŠ 1771, 34; Dika ti bojdi, Arſzi, Jezus, vrejden toga BKM 1789, 92; nebode on vrejden neb. Domovine KOJ 1833, X; Szpomina vreden je grof Nádasdi KOJ (1914), 152; je zagviſno tosbé vreidna ta reics TF 1715; Stera ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna KMK 1780, 10; Iména i hvále je vrêdna ſzkrb BRM 1823, IV; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7; Csi je na lübézen vrêdna AIN 1876, 15; greisnike zval na vredno Diko SM 1747, 67; hvále je vrêdno i tô BRM 1823, IV; Bogme szi mi hvále vrêdno, perce KAJ 1870, 7; Ar csi ſzam kriv i vrejdnoga ſzmrti ſzam kaj vcsino KŠ 1771, 419; kaj me vcsinis vrejdnoga KŠ 1754, 258; Almosa kakti náj vecs vrejdnoga domorodcza KOJ 1848, 7; Tak sta vrejdna, naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10; Árſzmo mi toga a ni ednoga nei vreidni TF 1715, 29; da vrejdni bodemo vujti KŠ 1754, 113; Ki pa bodo vrejdni preſtimani KŠ 1771, 240; hvále vrejdni, ki ſzo je vtom jeziki nigda vküp ſzprávlali BKM 1789, 2; ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Náj bole ſzpominynya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári KMK 1780, 9
2. upravičen, primeren: bin má, za ſteroga volo je vrejden káranya KŠ 1754, 56; ino zvreidnim tálom kaſtigo zaſzlüſimo TF 1715, 29; pogibeli, ſtera bi zvrejdnim tálom na náſz prisla KŠ 1754, 223; liki ſze je kurvinſzke ru'znoſzti ſtala zvrejdnim tálom zvalou KŠ 1771, 487
3. ki ima določeno ceno: hi'za, csi pa ne bode vrejdna KŠ 1771, 32; blágo, edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264
Svetokriški
vržen -a prid. vržen: pò nedolshnem v' jeietje je vershen im. ed. m ǀ bosh resbita, inu noter v' to paklensko pezh vershena im. ed. ž ǀ vſakateru drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu im. ed. s ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu im. ed. s ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni im. mn. m ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij im. mn. m, inu restargani
Prekmurski
vsadìti -ím dov. vsaditi, narediti, da se kaj globlje, trajneje ustali v kom: Vſzádi trplivoſzt po tvem Düjhi vméne BKM 1789, 313; Deſzétero zapouvid jo je vſzrczé csloveka vſzádo KŠ 1754, 7; vſzákſe vſzajenyé, ſtero je nej vſzádo Ocsa moj KŠ 1771, 50
vsadìti se -ím se vsaditi se: vtrgni ſze vö ſzkorenyom i vſzádi ſze na mourji KŠ 1771, 228
vsádjeni tudi vsàjeni -a -o vsajen, posajen: On je kako edno dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; pren. vkrotkoſzti primte to vſzajeno rejcs KŠ 1771, 746
vsadìti se -ím se vsaditi se: vtrgni ſze vö ſzkorenyom i vſzádi ſze na mourji KŠ 1771, 228
vsádjeni tudi vsàjeni -a -o vsajen, posajen: On je kako edno dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; pren. vkrotkoſzti primte to vſzajeno rejcs KŠ 1771, 746
Svetokriški
vsakateri -a zaim. vsak: vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo: vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- 35
- 36
- Naslednja »
Število zadetkov: 707
Dostopnost