Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
híštvo tudi hížtvo -a s zakon, zakonska zveza: Vſze, ſtero ſzlü'zi pobo'zno hiſtvo KŠ 1754, 165; Zvüna ſz. Hiſtva 'zivoucſi KŠ 1754, 220; Ar je hiſtvo ſzvéto edna ſztáva cslovecsa SIZ 1807, 6; hiſtva csiſztoucsa KŠ 1771, 671; pri naſztávlanyi ſzvétoga hiſtva SIZ 1807, 7; Steri vu ſz. hiſtvo ſztoupiti ſcséjo KŠ 1754, 220; Histvo poſtüj BKM 1789, 182; ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3; Vu ſz. hiſtvi bodoucſi KŠ 1754, 220; tou je tou, vu hiſtvi ſzvétom SIZ 1807, 6; ino v neednákom histvi deczo vu katolicsanszkoj veri vcsiti KOJ 1914, 151; Poſteno je hi'ztvo vu vſzem KŠ 1771, 697
Svetokriški
Holofernov -a prid. Holofernov: sholnerij Holofernavi im. mn. m ſo bilij ugledali to lepo Iudith (II, 236) → Holofernes, → Holofernesov
Prekmurski
hrániti -im nedov. hraniti, dajati hrano: nam do tisztoga dnéva lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; On je gotov vsze hrániti KAJ 1848, 9; ár ti nyé hránis ABC 1725, A8a; Otsa drági nebeszki, ſteri vſze hránis KŠ 1754, 243; esche zdai me hráni TF 1715, 21; nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; On bode i váſz hránio BRM 1823, 6; tam ſzo ga kouvranye hránili KM 1796, 75; pren.Tak i nadale hráni Düso KŠ 1754, 267; Ocsa vas nebeſzki nyé hráni KŠ 1771, 20; nass Ocsa nebeszki, hráni naſſe duse KM 1783, 20; Naj tih vörnih nyih Düſe hráni KMK 1780, 62; nego je hránte vu ſztráhi i opominanyi Goſzpodnovom KŠ 1771, 586
hrániti se -im se
1. preživljati se: z-vogrszkim krühom sze hránis KOJ 1833, XIII; Ar zdelom rouk tvoji bodes ſze hráno KŠ 1754, 168; kaj ſze je nyihova dr'zéla hránila ſzkráleſzke zemlé KŠ 1771, 380
2. jesti, uživati: Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
hránjeni -a -o hranjen: Moj'zes: vugoden je bio Bougi, ki je hrányeni tri mejſzecze KŠ 1771, 360; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3
Svetokriški
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
Prekmurski
idéjnje -a s
1. hoja, potek: notr idejnye vu 'zitek KŠ 1754, 117; vcsinyeno je na nágli znebéſz sümlejnye, liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; On dá bláj'zeno idejnye, Sztoga ſzvejta preminejnye BKM 1789, 126; ino steri z-ednoga na to drügo meszto idejnye znamenüjejo KOJ 1833, 142
2. v zvezi v nebo idejnje vnebohod: Ka nyegovo vnébo idejnye, Csi ſze zemlé eſcse dr'zis BKM 1789, 260; Po tvojem v-Nébo idejnyi KM 1783, 74
Svetokriški
ilo -a s ilo, ilovica: Bug je bil sapovedal Angelom de bi s'gilla rod. ed. sturili en peld ǀ ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla rod. ed. drukan ǀ ſonze oterdj to gillu tož. ed., inu mehak ſturj ta vſik ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst, ali gillu tož. ed. Beseda je pisana s protetičnim g-, ki predstavlja kraš. γ-, prim. v Vipavi γílu (Ramovš 1924: 168); → oštarija, → oče, → ogrski.
Svetokriški
imenovan -a prid. imenovan: nej ſim uredn tvoj syn imenovan im. ed. m biti ǀ nej hotel drugazhi imenuan im. ed. m biti, kakor ſijn tiga zhloveka ǀ potle je bil Paulus imenouan im. ed. m ǀ kakor je samerkal ta sgorei imenovani im. ed. m dol. Vuzhenik ǀ Ta shival lammia imenovana im. ed. ž ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi shena ǀ kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana im. ed. ž ǀ kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana im. ed. ž ǀ Ie njega Imè bilu imenovanu im. ed. s ǀ tu mejstu podle je bilu imenuanu: im. ed. s Bethauem ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga rod. ed. m ǀ piſhe Trebellius Pollio od Ceſaria Marius imenuaniga rod. ed. m ǀ folk, kateri prebiva bliſu te reke Nilus imenovane rod. ed. ž ǀ pride bliſu meſta Samaria imenovaniga rod. ed. s ǀ blisu tiga meſta Rameſse imenovagina rod. ed. s ǀ enimu Gospudu Magnetius imenovanimu daj. ed. m rezhe ǀ Ceſar je bil piſsal, inu sapovedal ſvojmu Flegariu Plinius imenuuanimu daj. ed. m ǀ tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido imenovani daj. ed. ž ǀ sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani daj. ed. ž ǀ eniga rogatiga vola Apis imenovaniga tož. ed. m ži. sa ſvojga Boga ſo molili ǀ ſpumnite na uniga neſrezhniga Gospuda Felix imenuivaniga tož. ed. m ži. ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano tož. ed. ž ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano tož. ed. ž ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano tož. ed. ž ǀ Sampſon, ſe je bil salubil … vena Ajdousko sheno Dalida imenuvano tož. ed. ž ǀ je shal noter v'tu s: Mestu Sancta Sanctorum imenuvanu tož. ed. s ǀ v' tem vinogradi Engaddi imenovanem mest. ed. m ǀ v'tej deſheli Brabantia imenovani mest. ed. ž ǀ v'tei desheli Pictania imenouani mest. ed. ž ǀ v'tem meſti Toledum imenovanem mest. ed. s ǀ v tem meſti Cajerus imenovanim mest. ed. s ǀ v'tem mestu Iugdunium imenuanem mest. ed. s ǀ v'tem Mesti Myxicum imenuanim mest. ed. s ǀ v' tem meſti Florentia imenuvanem mest. ed. s ǀ en Exempel imamo nad Ceſariom Zeno imenovanom or. ed. m ǀ s'Vulcanavo sheno Venus imenovano or. ed. ž ǀ ta dua Sveta Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej, satoraj ſta Chananerja imenovana im. dv. m ǀ ò vy ſrezhni trje krajli ſte od S. Evangeliſtou Modri imenovani im. mn. m ǀ Veſselili ſe ſo ti Angeli Virtutes imenuani im. mn. m ǀ nej ſmo vredni Iogri Christuſhavi imenvani im. mn. m biti ǀ obena spisha sa njega bi nebila sdravishi, kakor te shabe, skledenze imenovane im. mn. ž ǀ Isidorus pishe od teh tiz Alcedines imenovanih rod. mn. ǀ te dobrute sgorej imenovanyh rod. mn. krajlou ǀ unim shenam Lamie imenovanem daj. mn. ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane tož. mn. ž ǀ Sim bral v' Bukvah Faſciculus Morum imenovanih mest. mn.
Prekmurski
imèti imám nedov.
1. imeti: pomocs ſche imeti SM 1747, 80; vsze kai imam TF 1715, A5b; vsze kai imam SM 1747, 47; I jaſz imám SŠ 1796, 73; Ki tákso vöro ima BKM 1789, 246; Ország má praviczo od nasz terjati KOJ 1833, X; Ország ima vnogo vrêdnoszti AI 1875, br. 2, 2; Vecs obrambe mi neimamo SM 1747, 86; Csi nám vzemejo, vſze ka imamo BKM 1789, 321; veſzeljé bom imeo SŠ 1796, 86; Csi bos vu-nyem imeo vöro SŠ 1796, 11; ktero ſzi na ime teda imel, gda SM 1747, 59; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Ázii meli KOJ 1848, 6; ki ſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83
2. morati: Ka jaſz csiniti imam BKM 1789, 251; Nyegovo nedusno moko imámo gláſziti TF 1715, 41; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88
imajóuči -a -e imajoč: Ár je je vcsio, liki obláſzt imajoucsi KŠ 1771, 104; edna deklicska imajoucsa dühá vujvicze KŠ 1771, 392; vſteroj je bilo to zláto vejdro imajoucse manno KŠ 1771, 685; Toga poſzejhnyeno rokou imajoucsega zvrácsi KŠ 1771, 109; dvej nogej imajoucsemi ſze vrcsi vu ogyen vekivecsni KŠ 1771, 58; Imajoucsi záto tákſo vüpazen KŠ 1771, 533
Prekmurski
ínaš -a m vajenec, sluga: Na tô velí goszpôd inasi szvojemi KAJ 1870, 38; i prídavsi i cifraszte kocsise i inase KAJ 1870, 117
Svetokriški
indijanarski -a prid. indijski: ene je poſtavil v' Turshke deshele, kir to negnusno Mahometavo vero imaio: ene je poſtavil v' Indianarske tož. mn. ž deshele, kir sa Boga ſvojga molio leto nepametno shivino, inu tudic shivè kakor leta nepametna shivina (V, 141) Manj verjeten je pomen ‛indijanski’.
Prekmurski
ìskati ìščem nedov.
1. iskati, prizadevati si priti do česa: Nej nám ga tak trbej iſzkati KŠ 1754, 183; Jezusa iſzkati nemüdis BRM 1823, 3; Csi iscsem Tvoje králevsztvo BRM 1823, 10; Koga iſcses KŠ 1771, 332; ka iszcses et KAJ 1870, 58; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Düssa moia, Iscse tebe Zarocsnik SM 1747, 91; vſze vu nyem ta telovna iſcse KŠ 1771, 445; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 12; rejtko dobi, ka iſcse KM 1790, 20; naj iſcse, i ſzprávla KM 1796, 7; Tebé tüdi mi iscsemo BRM 1823, 2; koga iscsete KŠ 1771, 325; Ka iscseta KŠ 1771, 267; i mojo düſo iſcsejo KŠ 1771, 472; jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299; oni iscsejo tebé, Goszpodne TA 1848, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; ino iſcſimo i povrnmoſze KŠ 1754, 210; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite ino nájdete KŠ 1754, 244; iscſite, i nájdete KŠ 1771, 21; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; naſſe zvelicsanye iscsemo KŠ 1754, 69; Da bom iszko jasz tebé BKM 1789, 371; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8; Jezus, sto bi Te neiſzkao BRM 1823, 9; gda ſzi nyega iſzkala KM 1783, 83; Izkala je ſztán Divicza Maria KM 1796, 88; kaj jo je nej zvöre, nego liki zdejl právde, iſzkao KŠ 1771, 469; Vö je pa ſou vu Tarſus Barbanás iſzkat Sauluſa KŠ 1771, 377; i priſao je ſzád iſzkat na nyem KŠ 1771, 215; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58
2. skušati, prizadevati si: Ali iſcsem ſze lidém dopádnoti KŠ 1771, 557; vszi, ki iscsejo düso mojo pogubiti TA 1848, 33; Zetoga je iſzkao Pilátus odpiſztiti ga KŠ 1771, 329; ne iſcsi ſzi odvézanya KŠ 1771, 502; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8
3. želeti, hoteti, pričakovati: pri nyem moremo troust iſzkazati SM 1747, 34; Tou miloscso iscse zdelom KŠ 1754, 257; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; zvelicsanye naſſe iscsemo KŠ 1754, 216; poſtenyé i nemrtelnoſzt iscsejo KŠ 1754, 82; I od tiſztoga mao je iſzko priliko, da bi ga vroké dáo KŠ 1771, 88; ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5
iskajóuči tudi iščejóuči tudi ìskavči -a -e iščoč: necsiſzti düh obhodi ſzüha mejſzta iſzkajoucsi pokoj KŠ 1771, 208; naj ga po právoj pokouri iszkajoucsi ſzrecsno morem gori nájdti KM 1783, 83; Ki Iszkajôcs trôst KAJ 1848, 145; trôst ino môcs iszkajôcsega KAJ 1848, IV; i zvuna tebé drüge Bogé iſzkajoucsemi Manaſſeſi KŠ 1754, 232; poſztanoli ſzo vinej, iſzkajoucsi priliko KŠ 1771, 41; priſzpodobno králeſztvo nebeſzko k Csloveki tr'zczi iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; bratje tvoji vinej ſztojijo, iſzkajoucsi ztebom gucsati KŠ 1771, 41; Elymás csalejr iſzkajoucsi odvrnouti nameſztnika od vöre KŠ 1771, 381; Nouvi mésniczke iszkajoucs z pogovárjanyom vu düse vékse postüványe posztaviti KOJ 1914, 144; z-veszéljov szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 3
ìskani -a -o iskan: Orehov les je jáko iskan AI 1878, 45; tomi drügomi ne bi bilou meſzto iſzkano KŠ 1771, 684; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
Pleteršnik
íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.
Svetokriški
izgubljen -a prid. 1. izgubljen: kadar ta sgubleni im. ed. m dol. ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho ǀ je mogal petlat, kakor uni ſgubleni im. ed. m dol. ſijn ǀ ti ſi taista sgublena im. ed. ž ouzhiza, Katera ſi seshla v' pushavo tega greha ǀ dokler te S. manunge nemate je vſe sgublenu im. ed. s ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga rod. ed. m Sinu ǀ s'kuſi taiſto pergliho te sgublene rod. ed. ž auzhize ǀ pomejta hisho de bi ta sgubleni tož. ed. m dol. denar nashla ǀ ſpumni na uniga sgubleniga tož. ed. m ži. Sinu ǀ To sgubleno tož. ed. ž erbszhino Nebeshko supet ſmo bilij doſegli ǀ tezhe sa leto ſgubleno tož. ed. ž ouzhizo ǀ letu sgublenu tož. ed. s klaſsovje bo pobral ǀ de bi molili, inu mashuvali, de bi supet tu sgublenu tož. ed. s nashil ǀ zhe bote … s'tem ſgublenem or. ed. m ſynam vasho pregreho ſpovedali ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim or. ed. m Sijnam ǀ ter rezite s'tem sgublenin or. ed. m Synom ǀ ſo reſtroſeni po ſvejtu, kakor te sgublene im. mn. ž ouze ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah sgublenih rod. mn. ǀ Tem ſgublenem daj. mn. je pravi pot prutu desheli tyh isvolenyh ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene tož. mn. ž ovzhize ǀ te pravizhne polona, inu te sgublene tož. mn. ž dushe isvelizha ǀ njemu hozhe ſupet vſe njega dobra della ſgublena tož. mn. s poverniti 2. pogubljen: aku bosh mene ſodil po moj pregrehi ſim sgublen im. ed. m ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi dò vekoma sgublen im. ed. m biti ǀ dove koma bi bil ſgublen im. ed. m ǀ Poverni nasaj kar tebi po pravizi neshlishi, ſizer tvoia dusha je sgublena im. ed. ž ǀ de bi ta dusha nebila ſgublena im. ed. ž
Svetokriški
izrisan -a prid. narisan: S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu, ter je bil njemu na poperiu sriſſano tož. ed. ž eno Zerku pokasal (IV, 246) Tvorjeno iz izrisati, to pa iz risati ← srvnem. rīʒen ‛včrtovati, risati, pisati, vrezovati’.
Svetokriški
izvoljen -a prid. izvoljen: Obeden nemore vejdit, ali je isvolen im. ed. m, ali ne ǀ nemore vekshi ſnamina zhlovek imeti, de je iſvolen im. ed. m ǀ ta Isvoleni im. ed. m dol. folk s'Egypta je pobegnel ǀ novu isvoleni im. ed. m dol. Gospud Vicari ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni im. ed. m dol. kamen, Galatinus ſaſtopi Mario Divizo ǀ v'mej tulikain taushent je bila isvolena im. ed. ž sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera ǀ de bi vij bily ta iſvolena im. ed. ž psheniza ǀ pishe Surius od tiga isvoleniga rod. ed. m Suſona ǀ Letu je ſnamine eniga isvoleniga rod. ed. m ǀ vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat timu isvolenimu daj. ed. m hribu Carmelu ǀ de nej prekolnil ta isvoleni tož. ed. m dol. folk ǀ meneozh s'kuſi letu ta iſvoleni tož. ed. m dol. folk premagat ǀ tankaj bomo vidili tiga novu isvoleniga tož. ed. m ži. Ceſarja ǀ to iſvoleno tož. ed. ž deshelo ſo vidili ǀ Mojſſes yh je bil reishil, inu spelal is AEgypta, inu poſtavil v' to isvoleno tož. ed. ž deshelo te oblube ǀ ſo isvoleni im. mn. m sa Oblastnike ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni im. mn. m Stoje ǀ Po exempelnu taiſtih isvolenih rod. mn. dushiz ǀ Od teh Isvolenih rod. mn. pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo ǀ Gdu more ta veliki trosht teh isvolenyh rod. mn. sgruntat ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh rod. mn. ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh rod. mn. ǀ G. Bug tem isvolenem daj. mn. reve poshle ǀ mei te isvolene tož. mn. m sapiſſan je ǀ zhe hozhemo v'Nebeſyh mej temi iſvolenimi or. mn. ſe naiti ǀ de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali, de bi mei temi isvoleni or. mn. ſe nashli ǀ nej ſo bli mei timi isvoleni or. mn.
Prekmurski
jáj medm. joj, gorje: Ali oh jai ino jai TF 1715, 3; Jaj onomi, ſteri hudou to luczko 'zelej KŠ 1754, 62; jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; Jaj tebi na veke dusa KM 1783, 255; Jaj, tvoj 'sitek je kakti to polſzko czvejtje SŠ 1796, 10; Ár jaj tomi jedinomi SIZ 1807, 5; Jáj bi bilou cslovecsánsztvi, da bi Atila KOJ 1848, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Jaj pojebi, jaj KAJ 1870
jáj -a sam. Da jai za iſztino nevernikom bode SM 1747, 83; Od 'zaloſzti jajja, vari náſz ſzám BKM 1789, 52; I nasi jaji prevnougi BKM 1789, 174; Ké moremo mi trpeti natom ſzvejti zjajmi BKM 1789, 422; moremo mi trpeti z-jajmi SŠ 1796, 65; Dalecs je csüti i jaj nevolni vôgrov KAJ 1870, 164; Vekivecsnoga pekla Jaj naszledüje KAJ 1848, 4
Svetokriški
jajce -a s jajce: Enimu ſe je ſainalu, de enu slatu jeize im. ed. viſſi pod njegovo poſtelo ǀ na mejſti jejza rod. ed. eniga Shkarpiana ſvojm Otrokam dal ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze tož. ed. na eni gorezhi ſvejzhi po nozhi pekil ǀ ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza tož. ed., taista sakople v'pejſik ǀ dokler jeiza tož. mn. ſneſseio ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza tož. mn. pokopà ǀ na jaizah mest. mn. ſydi, de cell dan s'mejſta ſe negane
Svetokriški
Jakob(us) -ba m osebno lastno ime Jakob: to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob im. ed. doſſegil ǀ Iacob im. ed. je bejshal tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ voszhim shegen, kateri je bil Jacob im. ed. Effraimu, inu Manaſſu dal ǀ S. Jacob im. ed. je Syn te Salamee ǀ od kateriga pravi Jacobus im. ed. Faber ǀ Od katere pravi Jacobus im. ed. Montanus ǀ Pishe Jacobus im. ed. à Vitriaco ǀ Jacobus im. ed. Pintus pravi ǀ pishe Jacobus im. ed. Sprengerus ǀ Iacobus im. ed. Mercanenſis ordna S. Dominica ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Iacobus im. ed. pushaunik ǀ Angeli, katere je vidil kacob im. ed. ǀ kar od Patriarcha Jacoba rod. ed. v' S. Piſsmi ſe bere ǀ suojga Patriarcha Iacoba rod. ed. ſe je bala ǀ Angeli ſò Jacobu daj. ed. drushbo dershali ǀ letu je njegovimu ozhetu Iacobu daj. ed. bilu povedanu ǀ poklizhe Jacoba tož. ed. na junaſtvu, ſe ſpopadeta ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba tož. ed. ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega lubesen v'Iacabu mest. ed. ǀ nyh pomozh imaio per S. Jacobu mest. ed. yskati ǀ sazhne s' Svetem Jacobam or. ed. dershati ǀ ſa Iacobam or. ed. ſedem dny derjeio, ter ga doderjeio ǀ n'hozhe pervolit de bi s'njega hishe shla ta lepa Rachel nasha dusha sa ſvojm sheninom Iacobom or. ed. ǀ s'Iacobam or. ed. Patriarkam rezite 1. Jákob, hebr. Jacăkōb, svetopisemski očak (SP 1 Mz 25,26) 2. Sv. Jákob, škof v Nisibisu (303–338), ustanovitelj teološke šole Perzijcev 3. Sv. Jákob Starêjši, apostol, brat evangelista Janeza (SP Mt 10,2) 4. → Faber 5. Jákob Montánus, nem. humanist 6. Jákob iz Vitrijáka, srlat. Jacobus de Vitriaco, avtor dela Supplementum ad vitam B. Mariae 7. Jákob Sprenger, inkvizitor v Kölnu (15. stol.) 8. → Merkanensis 9. → Pintus
Prekmurski
jedínstvo -a s enotnost: Eggyesség; jedinsztvo KOJ 1833, 154; vzaki nouvi farar naj priszégne na knigo jedinsztva KOJ 1914, 125; Trojſztvo vu jedinſztvi i jedinſztvo vu trojſztvi KŠ 1754, 84; Paſcsivſi ſze zdr'zati jedinſztvo duhá vu vezali méra KŠ 1771, 580; dopüſzto vu zmo'snoſzti Jedinſztvo moliti KM 1783, 11; Dáj mir ino jedinſztvo BKM 1789, 49; Lübi i privoli to lejpo jedinſztvo SIZ 1807, 51; Vermo v-Dühi I jedinſztvo Krſzcsanov BRM 1823, 4; vu jedinsztvi Dühá ſzvétoga KM 1783, 61; I zſzvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi ino zlo'snoſzti 'siveti SIZ 1807, 10; Naj v-jedinsztvi národov Czvete szrecsa porodov KAJ 1848, 79; Mi z-nasimi szôszedmi vu najlepsem jedinsztvi 'ziveti moremo KAJ 1870, 161; Eden nego z-jedinſztvom Persóne KM 1783, 15
Prekmurski
jèlo -a s jed, hrana: Étel, jelo, hrána AIN 1876, 33; csi jelo ſzpáka brata mojega, ne bom jo KŠ 1771, 505; poſztne dni i od drügoga ſze moremo zdr'sávati, nájmre drügoga do ſzitoſzti jela KMK 1780, 55; Za jelo i pitvino: Jaſz tebi dájem hválo KŠ 1754, 259; to teſztou ſzam ſzpekla, i ſz-toga je grátao na ſzlejdnye za jelo valen zdrav krüh KM 1790, 30; Cslovecso têlo razlocsno jelo potrebüje AIP 1876, br. 5, 7; Vu kljeti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7; Po jeli pa etak Bôgi hválo dávamo BJ 1886, 8; Pred jelom záto etak molimo BJ 1886, 6
Število zadetkov: 707