Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
osebújni tudi osebójni -a -o prid. poseben: za volo nyihove oszebujne zaszlü'sbe, i csészti KOJ 1845, 27; Oſzebuinom Zákonom, gledoucs na Tri keipe SM 1747, 34; Oſzebuinim Zákonom SM 1747, 34; Oſzeboinom Zákonom SM 1747, 37; Zgrüntávanye rêcsih je tô, po sterom sze z-edne ino drüge rêcsi oszebujne recsi zgrüntajo AIN 1876, 69; keliko razlocsnih glászov, teliko oszebujnih liter KOJ 1833, 2
Prekmurski
potǜvanje tudi pótivanje -a s potovanje: Potüvanye KAJ 1848, 351; Potüvanye Jánoska KAJ 1870, 115; Od potüvanya Izraelſzkoga lüſztva KM 1796, 38; Ravnaj potüvanye BRM 1823, 431; Zdâ 'ze doszta dôbi kôla zgotávlajo tak pod bremena, kak za potüvanye KAJ 1870, 73; Po ſzkoncsanom potüvanyi BRM 1823, IX; Med potüvanyem szta vu ednoj vészi nocsivala KAJ 1870, 1; pren. Zdrav bojdi poutni Krüh naſſega potüvanya KM 1783, 54; i bojdi meni voj vu potüvanyi KM 1783, 157; Dokecs dr'zi tô moje potivanye BRM 1823, 275
Prekmurski
pr̀st -a m prst: Digitus Prſzt KMS 1780, A7b; Prſzt Új KM 1790, 92(a); posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226; i vr'zem prſzt moj vu znamejnye czvekouv KŠ 1771, 333; Medved z močnimi škramplami na prsti AI 1878, 10; ſtero je potom ſz-ſzvojim prſztom na dvej kameni tábli ſzpiſzano vö zgláſzo KŠ 1754, 7; naj ſzprſztom ká'ze Kriſztuſa KŠ 1771, 846; Tü sze navádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Na vszákoj roki pét prsztôv mámo KAJ 1870, 34; Te prednji i 5. krátki prstov zádnji nog so prosti AI 1878, 7; vr'ze prſzti ſzvoje vu vüha nyegova KŠ 1771, 125; i tô li na nyihovi pét prsztê KAJ 1870, 156; Jálen cslovik ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; Pirušleki med prsti trdo, golo mreno májo AI 1878, 7; pren. Csi pa vu prſzti Bo'zem zmetávam vragé KŠ 1771, 207; Vragé mecſe zBo'zim prſztom BKM 1789, 55
Prekmurski
sküšénje tudi sküsénje -a s izkušnja: Tô z-szküsenya znam KAJ 1870, 13; pôleg szledesnyi 10 lêt szküszênya sze more vözracsunati AI 1875, br. 2, 3
Prekmurski
tèlčič tudi téočič -a m teliček: I tô bode Goszpo-dni prijétnêse, kak telcsics rogláti i pa zláti TA 1848, 55; Dobro ceno naj má teocsics AIP 1876, br. 1, 1; Nevzemem z tvoje hi'ze telcsicsa, ni kozlov TA 1848, 40; Govedo se za teočiča imenuje AI 1878, 15
Prekmurski
žerjávi -a -o prid. žareč: 'Serjávi vogeo Eleven ſzén KM 1790, 93(a); ár je 'zerjáva néba KŠ 1771, 53; Na tô je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; vidili ſzo 'zerjávo vougelje KŠ 1771, 335; pred Paradi'som je pa z-'serjávim mecsom Kerubim poſztávleni KM 1796, 7; Sztrejle letijo 'zerjáve BKM 1789, 350
Prekmurski
nagánjati -am nedov. goniti, preganjati, poditi: Kergetni; nagányati KOJ 1833, 162; ali nepriátela naganyati KM 1790, 92; Szamo ſzvoje ſzrecse Mi nedaj naganyati BRM 1823, 338; Velika falinga je, psze gdakoli naganyati KAJ 1870, 40; ka je prek té grde grabé morete naganyati AIP 1876, br. 8, 8; Naj ſze ogne i nagánya ga KŠ 1771, 709; nagánya ga brezi pocsinka do mejjé polszke KOJ 1848, 65; Gonijo, nagányajo nyo dečáki BJ 1886, 39; te pozoj naganyao je to 'zeno KŠ 1771, 788; je razbojne Vougre naganyao KOJ 1914, 142; ár ga je Gejza II. nagányao KOJ 1848, 28; Koga ste dnes natelko naganyali BJ 1886, 24
nagánjani -a -o preganjan, gnan: nego i Nero od pörgarov nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; je pa od Béle IV. do Bécsa nagányani KOJ 1848, 36
Prekmurski
občǘtiti -im dov. občutiti, začutiti: Ovo, jasz z-boleznim szrdczom Obcsütim bremen moje KAJ 1848, 150; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; Z-jezikom kostávamo, 'z-nyim obcsütimo KAJ 1870, 32; Premecsi, obcsüti Prav nyé môcs bo'zanszko KAJ 1848, 134; Bogátczi, tô obcsütte, I zmécste sze v-szrdczi KAJ 1848, 287
občütéči -a -e čuteč: Trepecsem i czagam, Obcsütécs grêhe moje KAJ 1848, 149
Prekmurski
póumniti tudi pómliti -im nedov. pomniti: Ne poumnite, ka ſzam vám pravo KŠ 1771, 628; Oni pomnijo, z-káksimi grozami je odvzéta bila prvejsa kat. vöra KOJ 1845, 82; Tak da bi vcseraj bilo, tak pômlim na tiszti zadvecsarek AIP 1876, br. 3, 7; szamo ka ti tô ne pômlis AIP 1876, br. 7, 6
pómnivši -a -e ki pomni: Ki nepomnivsi szvoje negdasnye priszege brezi odlásanya v-Büdino pride KOJ 1848, 48; Ár pomnivsi Vougri tou pomejnili szo jo KOJ 1914, 101
Prekmurski
premìsliti -im dov. premisliti: tiſzti ſzi premiſzliti morejo KŠ 1754, 220; potom moremo ſzi premiſzliti po preik KMK 1780, 68; niti pamet ne more premiszliti KM 1783, 177; Zmojim rázumom neznam tvo miloſcso Premiſzliti BKM 1789, 78; dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Tô recs mi daj premiſzliti BRM 1823, 58; Niti ne premiſzli, Kak ono more biti BKM 1789, 6b; Premiſzli tak, vören Krſztsenik KŠ 1771, A7b; Vſzáki záto dobro premiſzli SŠ 1796, 46; premiſzli ſzi z-Deſzétere Bo'se KM 1783, 147; Cslovik prav premiſzli BKM 1789, 69; Nadale premiſzlimo ſzi, kak je lejpo dugoványe KM 1796, 10; Premiſzlimoſzi i mi tüdi SIZ 1807, 9; Ár premiſzlite, kákſi je té KŠ 1771, 694; Premiſzlite, ka povejte BKM 1789, 400; kak ſzi lejhko premiſzlite, vſze je opüſcseno KM 1790, 9; naj premiſzli, ka vrága povſzud okouli ſzébe má KŠ 1754, 213; Ki je tákſi, naj premiſzli KŠ 1771, 546; z-drüge sztráni szam premiszlo on haszek KOJ 1833, V
premìslivši -a -e premišljajoč: da ti csednejsi premiszlivsi tou, kak 'smetno je prvomi hoditi KOJ 1833, VI
Prekmurski
pretiskávati -am nedov. siliti: obpitali szo ove poglávare, jeli scséjo törka pretiszkávati, ka naj on tô doprneszé AIP 1876, br. 6, 3; Vnôgi szinovje szo nê vupali sztarise pretiszkávati, naj njim v-'zitki vérsztvo prêk dájo AIP 1876, br. 12, 7; ovi národje bi szvoje poglaváre pretiszkávali, ka ráj z-ruszom táksi racsun vcsinijo AIP 1876, br. 11, 3; Tak právi ka velka nevola ga pretiszkávala AIP 1876, br. 1, 8
pretiskávati se -am se siliti se: Te sztarêsi, Karlosz, tri lêta sze pretiszkávo, naj nyemi mogocsno bode na trônus szeszti AIP 1876, br. 3, 3; Na szpráviscsi králeszke zemljé poszlavci szo sze jáko pretiszkávali AIP 1876, br. 4, 2
pretiskávani -a -o ki je v stiski: Stvari turbari či so v pretiskávanoj sili, te svoje mláde v eto turbo denejo AI 1878, 13
Prekmurski
svàditi svádim dov. razjeziti, raztogotiti: Tou je Luthera tak szvadilo KOJ 1845, 60; Tô ga jáko szvadilo AIP 1876, br. 1, 7
svajéči -a -e prepirajoč se: Csemernoga, szvajécsa csloveka nê szlobodno nigdár vstalo pisztiti AIP 1876, br. 2, 8
Prekmurski
vkǜpdjáti -dènem dov. zbrati: Na tô szo vernicke 12 jezero rainskih na solszki cil vküpdjáli AIP 1876, br. 10, 8
vkǜp djáti se ~ -dènem se skleniti, odločiti se: Ár ſzo ſze vküp djáli 'Zidovje kaj vö ga vr'zejo ſzpráviſcsa KŠ 1771, 297
vkǜpdjáni -a -o
1. sestavljen: szo szoglászniczke vküp-djáni: cs, cz KOJ 1833, 3; Vküpglaszniczke 2. Vküpdjáni, kak: gy AIN 1876, 6; szo recsi vküpdjáne KOJ 1833, 11; Vu szhájani, ino vküpdjáni recsáj sze tak razdelüjo KOJ 1833, 7
2. sklenjen: Pri sterom vküpdjáne roké máta obá KAJ 1870, 118
Prekmurski
zábiti -im dov. pozabiti: Ne zábi toga ni eden BKM 1789, 431; Nyeg’va ſzam kotriga, zábiti me nescse SŠ 1796, 59; Tô nigdar nezábi KAJ 1870, 50; Zábta tak pojbára, Ocsa ino mati KAJ 1870, 90; Vidli bodo ga i oni takáj, ki ſzo ga zabili BKM 1789, 445
zábiti se -im se spozabiti se: Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Ár ſze je bole nigdár nej roditi, Liki 'snyegova dobra ſze zábiti SŠ 1796, 50
zábleni -a -o pozabljen: Od lüdi osztávleno, 'Zédno, lacsno, zábleno KAJ 1870, 19
Prekmurski
zarèzati -réžem dov. zaklati: krmleno tele, zareſte je KŠ 1771, 223; i zarezo je ocsa tvoj to krmleno tele KŠ 1771, 223
zarèzati se -réžem se zaklati se: piscse sze zarê'ze AIN 1876, 43
zaréjzani -a -o zaklan: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
Prekmurski
zavrnóti tudi zavernóti -ém dov. zavrniti: nepriatelie moreio zebé nazai zavernoti ABC 1725, A8a; szlü'zbenik more tô zavrnôti AIP 1876, br. 1, 3; med tri gôszke bi jo zavrno KAJ 1870, 176; národe bi pod nyagovo oblászt zavrnôla AIP 1876, br. 2, 6; Fárao je nyé k-erdécsemi mourji zavrno KM 1796, 36; Od técz je czaszarszka vojszka Kruce zavernila KOJ (1914), 147
zavr̀njeni -a -o obrnjen, naravnan: Czaszar, nájlih viteskoga Matyasa I. od szvojih krajov inan zavrnyenoga má KOJ 1848, 66
Prekmurski
zvèditi zvéjm tudi zvém dov. izvedeti: Tapasztalni; szpoznávati, zvediti KOJ 1833, 175; od koga morejo nyegovo dugoványe zvediti KŠ 1771, 602; prilika je zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; da zvêm, kâ mi je preminôti TA 1848, 32; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30; i tam zvej Bo'so volo KM 1796, 124; i z-Onezimuſa lejhko zvejjo KŠ 1771, 610; Poganje tó hitro zvejo KOJ 1845, 86; naj zvejm, za kákſi zrok kricsijo KŠ 1771, 412; naj niſcse ne zvej tou KŠ 1771, 117; Gda bi pa Jezus zvedo KŠ 1771, 53; i zvedili bi, ka ſzta nevcsena csloveka KŠ 1771, 351; radi bi zvedli, kak živé AI 1878, 3; Stero geto je zvedo Jezus AI 1878, 127; gda ſzi zvejdla, ka je gori ſztano KM 1783, 80; Gda ſzo pa zvedili ka je KM 1783, 395; csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70
zvèdevši -a -e ko je izvedel: Szalaszki Szlovenye vsze neszpodobnoszti zvedevsi KOJ 1914, 133
Prekmurski
žméčen -čna -o prid. težek: jecsmen 62–63 kilogramm 'zmécsen za pivo AIP 1876, br. 2, 8; i ka je osztalo, tô je 'zmécsno bremen znôvis AIP 1876, br. 5, 2; Holubára 'zmécsne szmike te nepoznan .. sze znao ognoti AI 1875, br. 1, 4
žméči -a -e težji: Poetom tri mertüki bodo pri 'zmécsoj meri nücani AI 1875, br. 2, 2
Prekmurski
büdjénje -a s spodbujanje: Ti je szvéta czészt, kak drügi büdjênye Na tô csinênye KAJ 1848, 199
Prekmurski
čìdi -a -o prid. čigav: v-csida ogradi to KAJ 1870, 103; i znao csida püksa pocsila AI 1875, kaz. br. 7; csida je bila ta velika hrámba AIP 1876, br. 1, 7
Število zadetkov: 425