Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
mrtèlni -a -o sam. umrljivi: i to mrtelno oblicsé nemrtelnoſzt KŠ 1771, 542
napréj idóuči ~ -a ~ -e naprej gredoč: To lüztvo pa naprej idoucse je kricsalo KŠ 1771, 68
1. prinesti: naprej je prineſzao glávo nyegovo KŠ 1771, 120
2. sporočiti, omeniti: dokecs vam naprej narineſzém to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3
3. ustvariti: Sz. Trojſztvo je ete ſzvejt naprej prineſzlo li zricsjouv KŠ 1754, 93
napréj prinèšeni ~ -a ~ -o omenjen: Ár je nej zcslovecse voule naprej prineſeno proroſztvo KŠ 1771, 719
naslonìti se -slònim se nasloniti se, biti odvisen: Ovo z-czejla ſze na tvojo ſz. volo naszlonimo KM 1783, 20; na Bo'so volo ſze je Job naſzlono KM 1796, 37; Tam molécſi ſze je czilou naſlono na volo ſzvojega Ocsé nebeſzkoga KM 1796, 106
naslònjeni -a -o naslonjen: Vido je telikájše Jákob Goſzpodna na to leſzficzo naſzlonyenoga KM 1796, 21
nespàmetni -a -o sam. nespametni: Neſzpametni, jeli je nej vcsino ricsi i to znotrejsnye KŠ 1771, 209
nèzahválni -a -o sam. nehvaležni: Ar je on dobrotiven ktim nezahválnim i hüdim KŠ 1771, 185
1. izpolnjevati: naszledüvajoucse regule szo meli vucseniczke obdr'sávati KOJ 1848, 8; Zapouvidi .. I lüsztvi vö dati mocsno zapovedao, Ki je obdr'sáva, on scsé 'sitek meti KM 1783, 274; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obderſávajo TF 1715, 18; ino moje zapouvidi obdersávajo SM 1747, 46; Prepovejdane poſztne dnéve obdr'sávaj KMS 1780, A5; Prepovejdane poſztne dnéve obdr'sávaj KMK 1780, 55; Prepovejdane poſztne dnéve obdr'sávaj KM 1790, 111; Kak ſzem jaſz obdr'závao Bo'zo právdo BRM 1823, 12
2. opravljati, prirejati: Szedsztva vu ednom leti v-Becsi, vu drügom leti v-Buda-Pesti obdr'záva AI 1875, br. 1, 1
3. ohranjati: ki ſzliſavſi to rejcs, obdr'závajo jo KŠ 1771, 19
obdržávati se -am se
1. izpolnjevati se: je szpiszao Verböczi ono právdeno Knigo, stera sze itak obdr'sáva KOJ 1848, 72
2. vzdrževati se, ohranjati se: Vſzega 'zitka Ocsa! Po Tebi ſze obdr'závam BRM 1823, 454
3. biti, opravljati se: szedsztva szo sze nê obdr'z’vale AIP 1876, br. 6, 3
obdèržavši -a -e ko je ohranil: tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti obderſavſi TF 1715, 48
1. obilen, rodoviten, bogat: Eſcse je i Moj'ſeſſa z-Áronom vrét z-one obilne zemlé Boug vö zápro KM 1796, 41; Mi ſzmo ſzte Kánaniánſzke z-médom ino mlejkom tekoucse obilne zemlé SIZ 1807, 17; Goſzpodin Boug dáj dúgi 'sitek, z-zemlé obilen 'sér SIZ 1807, 6; nemárne vtraglivoſzti, ſtera je nyé vu obionoj zemlej pelala KŠ 1754, 3b; Törke od Europe odvrno z-obilnim dobicskom KOJ 1848, 46; i po ſzedem puni vláti ſze znamenüje ſzedem obilni lejt KM 1796, 28
2. zelo velik, duhovno bogat: Miloſcsa vám bojdi i mér obilni vu ſzpoznanyi Bogá KŠ 1771, 717; I, csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom, ka obilnoga vcsinite KŠ 1771, 17; Li ti szam me mores Krepiti v-tom vüpanyi Ino obilen tál Mi dati v-zvelicsanyi KAJ 1848, 149; Da bi pokázao vu priſeſztnom vrejmeni to prevecs obilno bogáſztvo miloſcse ſzvoje KŠ 1771, 576; ſztálni bojdite, obilni vu deli Goſzpodnovem KŠ 1771, 525; Váſz pa Boug napuni i obilne vcsini z lübéznoſztyov KŠ 1771, 619
obilnéjši -a -e obilnejši, bogatejši: Szlugi Kriſztuſovi ſzo .. bole ſzam jaſz vu delaj obilnejſi KŠ 1771, 548; I ſzrcszé nyegovo je obilnejſe kvám KŠ 1771, 541; Od obilnejſega ſzpoznanya Szvéte Hiſtórie ſztároga Teſtamentoma KM 1796, 84; da je onoj kotrigi, ſteroj ſze je kaj zmenkalo, obilnejſi poſtenyé dáo KŠ 1771, 515; Ár, csi bomo jeli, nebomo obilnejſi KŠ 1771, 505
1. obleči: Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; Ki ga kak gvant na ſzé oblicsé BKM 1789, 258; i dvej ſzüknyi ſzi ne oblicséjo KŠ 1771, 118
2. prevzeti kaj, utelesiti: Ka ſze vám prisztája I oblejcsi nouvoga csloveka KŠ 1771, 582; Ár je potrejbno, naj to mrtelno oblicsé nemrtelnoſzt KŠ 1771, 524; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; Na ſzé ſzam Jezusa oblejko SŠ 1796, 146; Nase ſzirmastvo ſzi na ſzé oblejko BKM 1789, 37; Csloveſztvo na ſzé oblejko BKM 1789, 56; ſzta vraj'zi kejp oblekla KŠ 1754, 96; Kriſztuſa ſzte oblekli KŠ 1771, 563; I oblekli ſzte toga nouvoga ponovlenoga KŠ 1754, 608; Ino oblejczi toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 97; i oblejczmo ro'zjé ſzvetloſzti KŠ 1771, 478; I oblejcste toga nouvoga csloveka KŠ 1754, 191; Oblejczte záto csrejva miloſztivnoſzti KŠ 1771, 608; Nego oblejczte Goſzpon Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 479; Kriſztusa ſzte oblekli KŠ 1754, 190
obléjči se -čém se utelesiti se: vu moje tejlo ſzi ſze oblejkao KŠ 1754, 237; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789
oblèčeni -a -o oblečen: Herodes, oblecseni v-králeſzkom gvanti KŠ 1771, 380; csloveka, ki je nej bio oblecseni z gvantom goſztüvanya KŠ 1771, 72; 'zivém Oblecſeni vu dike, Do pét ſzüknyo preveliko BKM 1789, 107; nedosztojno po páverszkom oblecseni KOJ 1845, 5; Jeli csloveka vmejhkom gvánti oblecsenoga KŠ 1771, 35; i na ſpot vu bejli gvant oblecsenoga je nazáj poſzlao k-Pilátuſſi KM 1796, 108; Csiſze li oblecseni, i nej nági, nájdemo KŠ 1771, 536; Vszáki more dosztojno oblecseni v-solo priti KOJ 1845, 8; ká ſzo lüdjé tak lepô oblecseni bili KAJ 1870, 117; pren. Od vſzuncze oblecsene 'zené KŠ 1771, 787; Vörjem Sziná Bo'sega vu Cslovecsánſzko Tejlo oblecsenoga KM 1783, 142; dokecs ne bodte oblecseni zmo'znoſztyom od viſzine KŠ 1771, 258; vnasega Kriſztusa po vöri ſzmo oblecseni BKM 1789, 225; Sztaite záto oblecseni ſztem perſznim ſelezom te pravde SM 1747, 27
obrániti se -im se obraniti se, obvarovati se: naj moremo od hüda ſze obrániti KM 1783, 260; Z-tém sze nescse obrániti táksi poszlanec, steri AIP 1876, br. 10, 1; To dejte, Pokom ſze te ſzvejt obráni BKM 1789, 25
obránjeni -a -o obranjen, obvarovan: náj mirovno 'ſivémo, i od vszákoga, hüdoga obrányeni tebi ſzlü'ſimo KM 1783, 127
1. plačati: Plácsati Fizetni KM 1790, 95; Jaſz morem plácsati SM 1747, 12; i vſza, ka je meo, ino plácsati KŠ 1771, 60; moje je zadomeſcsávanye, jaſz plácsam KŠ 1771, 689; i te ſzlejdnyi pejnez plácsas KŠ 1771, 215; Vſzákomi tak plácsa, Kak je BRM 1823, 4; i plácsaj za mé moj dúg KŠ 1754, 236; plácsaj mi, ka ſzi du'zen KŠ 1771, 60; Ár ſzi ti moj dúg plácso KŠ 1754, 271; i tak ſzi 'znyim za náſz plácsao KŠ 1771, 840; Nas veliki dug ſzi obilno plácso BKM 1789, 36; On je vſze ono plácsao KŠ 1754, 115
2. poplačati, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: dabi za náſz mrejti i plácsati mogao KŠ 1754, 100; trüde, stere csi nescses plácsati KOJ 1833, VI; naj plácsas z ramov tvojov TA 1848, 9; Boug (plácsa) povrné vſzákomi KŠ 1754, 88; naj ſto komi hüdo ne plácsa KŠ 1771, 622; Teda plácsa pravicsno BKM 1789, 7; Naj cslovik hüdo z hüdim ne plácsa KM 1790, 16; Csi szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi TA 1848, 6; kai ſzi za méne to právdo plácſal SM 1747, 52; ino je ſzvojom iſztinszkom kervjom plácſal SM 1747, 12; Szmrti nyé dácſo plácſo je BKM 1789, 88
pláčani -a -o plačan: Dug grejhov veliki Po Kriſztuſi je plácsani BKM 1789, 69; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
plǜvavši -a -e ko je pljuval: I plüvavſi na nyega vzéli ſzo nyemi to trſzt KŠ 1771, 94
pohàsnivši -a -e uporabljajoč: po vszákom módusi, ino vrejmeni szamo to trétyo persóno pohasznivsi KOJ 1833, 99
pokaštìgani -a -o kaznovan: Pokaštigana nešče biti AI 1878, 9; Ovi vküppriszesniczke szo pa z-szmrtjom pokastigani KOJ 1848, 96; ki szo hamicsno priszego dáli i szo za tô pokastigani bili AIP 1876, br. 3, 2
ponüdìti se -ím se ponuditi se: Gda sze ti ponüdi za kákso delo dobra prilika, nigdar drüge ne csákaj AIN 1876, 65; Prva prilika, po steroj sze vam ponüdi zgodbe zvediti AI 1875, kaz. br. 1; Tecsasz, ka sze je Ferdinánd v-Büdini ponüdo KOJ 1848, 76; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4
ponǜdjeni -a -o ponujen: Gda bi eden vecsér vu hi'si ponüdjeni liszt z-merkanyom steo Karol II KOJ 1848, 48; Kruci szvojega krála ponüdjeno pomilosztejnye zoberóucs primejo KOJ 1848, 105; nüczajmo to veliko Ponüdjeno nam priliko KAJ 1848, 126
porodìti se -ím tudi poróuditi se -im se roditi se: gde bi ſze meo Kriſztus poroditi KŠ 1771, 7; záto to ſzvéto, kai ſze od tébe porodi SM 1747, 10; záto i ono, kou ſze porodi ſztébe Szvéto KŠ 1754, 107; bole bi nyemi bilou, da bi ſze nigdár nebi poroudo on cslovik KŠ 1771, 88; kai ſzem ſze neili ſzamo vu greihi popriel ino poroudo SM 1747, 48; I na ſzvejt ſzi ſze poroudo BKM 1789, 4; poroudoſzeje od Devicze Marie TF 1715, 22; porodil szeie od Devicze Marie ABC 1725, A5a; ſteri ſze je porodo SM 1747, 9; Poroudoſze je vám dneſz zvelicsiteo KŠ 1754, 91; Gda ſze je pa Jezus poroudo KŠ 1771, 6; poroudo ſze je od Divicze KMK 1780, 7; Gda ſze je pa Jezus poroudo KŠ 1771, 6; poroudo ſze je od Divicze KM 1790, 109; Porodil ſze je ſzin ſzvéte Márie BKM 1789, 42; Od Dejve ſze poroudo BKM 1789, 18; Ár, gda ſzta ſze escse nej poroudila KŠ 1771, 468; pren. Csi ſze ſto ne porodi zvodé i z-Dühá KŠ 1754, 187; csi ſze ſto ne porodi odzgora, ne more viditi králeſztva Bo'zega KŠ 1771, 271; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; po naſem jeziki, vſterom ſzmo ſze poroudili KŠ 1771, 345
poròdjeni -a -o rojen: od Devicze Márie uu vreimeni porodgyen TF 1715, 22; Jezus Kriſztus i právi cslovik porodjen KŠ 1754, 98; ár je z-Bogá porodjeni KŠ 1771, 730; Boug i cslovik porodjeni BKM 1789, 23; Kako zdai porodjena decza, ſeleite SM 1747, 24; Vſze, kai je od Boga porodjeno, premága ſzveit SM 1747, 26; vsze, ka je ztejla porodjeno KŠ 1771, 445; poſzlal je Bog ſzvojega ſzina, porodjenoga od edne Sené SM 1747, 10; vö je poſzlao Boug Sziná ſzvojega porodjenoga z'zené KŠ 1771, 564; Ki ſzo nej zkrvi, niti zvoule tejla porodjeni KŠ 1771, 264; Ár velim vám, vékſi med porodjenimi od 'zén KŠ 1771, 189
postánovši -a -e ko se je ustavil: I poſztanovſi pred nyouv poſtrájfao je to trésliko KŠ 1771, 178; i okouli Jázonove hi'ze poſztanovſi, iſzkali ſzo nyidva KŠ 1771, 395
1. prevesti: ino ſzem katechismus na csiſzti ſzlovenſzki jezik preloſo TF 1715, 9
2. razložiti: prelo'zi nám to priliko od koukola KŠ 1771, 45
prelòženi -a -o preveden: na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1
1. preminiti, umreti: Med tem preminé Maximilián KOJ 1848, 56; Zdáj preminé tudi imé Pannonie KOJ 1848, 10
2. miniti: Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3
premínjeni -a -o minuli: Preminyen meszeci v törszkoj dr'zéli je prászka vovdárila AI 1875, kaz. br. 3; To zdávno i preminyeno BRM 1823, 103; O'zébet vogerszka kralica od preminyenoga mêszeca sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8; Ali szvojo preminyeno szamosztálnoszt szo ne mogli nezáj dobiti AIP 1876
1. prenesti: Enoch, ka ga je Boug preneſzao KŠ 1771, 691; pren. Ocsa, preneſzi ete pehár od méne KŠ 1771, 148
2. prestati, pretrpeti: Boug, ki ne nihá váſz ſzküsávati viſe, kak morete preneſzti KŠ 1771, 509; I to vero scsém varvati, Za nyé volo ráj vsze preneszém KAJ 1848, 4; Ar premiſzlite, kákſi je té, ki je tákſe na ſzé protigúcsanye od grejsnikov prenoſzo KŠ 1771, 694; Bo'zo ſzrdo prenoſzo BKM 1789, 103; Szpoumente ſze pa ſzti prvi dnévov, vu ſteri ſzte vnogo boja trplivoſzt preneſzli KŠ 1771, 689
prenèšeni -a -o
1. prenesen: Po vöri je Enoch preneſeni KŠ 1771, 690
2. preveden: Na Vandalszka Vüszta prenesseni KOJ 1833, I
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- ...
- 22
- Naslednja »