Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Svetokriški
kronan -a prid. kronan: neuſmilenu ſim gajshlan bil, s'ternjeſto krono kronan im. ed. m bil ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana im. ed. ž s'ſvejsdamy ǀ videozh ſvojga shiviga Synu JESVSA taku kronaniga tož. ed. m ži. ǀ ſo vſeli en terst, inu So njega glavo is terniam Kronano tož. ed. ž, butali, inu tepli ǀ ſte kraily Nebeskiga kraileſtva, kronani im. mn. m s' krono to ner lepshi gnade boshie ǀ dushe kronane im. mn. ž s' krono gnade boshie ſede per tronu krajla Nebeskiga → kronati, → koronan
Svetokriški
Medard -a m osebno lastno ime Medard: ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi S. Medarda rod. ed. Sv. Medárd, škof (umrl pribl. 560)
Svetokriški
medijanski -a prid. midjanski: de bi pelal, inu vishal tiga mladiga Tobia v' to Mediansko tož. ed. ž deshelo vtu Meſtu Rages, kir je imel en velik dolh terjat (IV, 238) → Medijanitar
Svetokriški
odrešen -a prid. odrešen: Ah dusha is ſveto reshno Krivio od pakla odreshena im. ed. ž (I/2, 63) ǀ nasha dusha je odreshena im. ed. ž s' to nepreshazano Sveto Reshno krivio (IV, 487)
Svetokriški
pokopan -a prid. 1. pokopan: v'tem Lazarus vmerje, k'sadnimu Christuſ pride, inu najde de je bil vſhe pokoppan im. ed. m ǀ v' taistim trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan im. ed. m ǀ njegova dusha nej bila v'pakal pokoppana im. ed. ž ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim hribu pokopana im. ed. ž biti ǀ sdaj bo do vekoma v'shveplenskim ogni pokoppanu im. ed. s ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri vKupaj priti, inu njeh greshne shelje doparnesti, shlishale eno shtimo, jutre bota poKoppana im. dv. m ǀ de bi ſi lih v' grehah sapleteni, inu pokoppani im. mn. m leshali ǀ ſizer bote vkupaj pokopani im. mn. m ǀ vshe dolgu zhaſſa v' tem ogniu teh viz ſmò pokoppane im. mn. ž ǀ ſim vidil veliku dush, katere vſe v' plemenu ſo bile pokopane im. mn. ž ǀ nyh trupla bodo v' to zherno semlo pokopana im. mn. s ǀ je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil, kadar je shal zhes britof sa dushe tamkaj pokopane tož. mn. ž 2. zakopan: hudizhij ſnaio ſa vſe pokoppane tož. mn. m shaze
Svetokriški
potop -a m 1. poplava: je podvershen vejtrom teh nadloh, potupu daj. ed. te skerbi, shaloſti, inu terplejna 2. vesoljni potop: Nojeſſ je vidil dua ſvejta, eniga pred tem potupam or. ed., tiga drugiga sa potupam or. ed. gmajn potop vesoljni potop: kadar ta gmain potup im. ed. je bil nehal ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain potupa rod. ed. je bil ohrajnen ǀ S. Grogor Nazienzenus to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu daj. ed. ǀ kadar Prouiza Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup tož. ed. poſlati ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu mest. ed. ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom or. ed.
Svetokriški
potrpljenje -a s 1. sočutje: una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi, s'katero tulikain poterplejna rod. ed. imate, kakor de bi s'kamena bila ǀ s'vamij nebò poterplejna rod. ed. imel, ampak bodò djali, kumaj ij je ǀ s'poterplejna rod. ed. nad namy ſe jokajo ǀ Peter govori is lubesni, inu is poterpleina rod. ed. katiru pruti Tebi je imel ǀ imi ti vſaj poterplejne tož. ed. s' JESVSAM, inu pogledaj koku terdu ſo ga sveſali, de sput nohty kry mu vun shuiga ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu poterplejne tož. ed. s' Chriſtusam imeli ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti, poterplèjne tož. ed. shnim imeti ǀ veliko shalost inu poterplènie tož. ed. prutu timu bolnimu ijskashe ǀ to bi s' velikem poterplejnam or. ed. te Boshie vſta obriſala 2. potrpljenje: lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy, de bi imeli poterpleine tož. ed. v' ſvojm teshkim ſtanu imeti na semli ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje tož. ed. imel
Svetokriški
prepovedan -a prid. prepovedan: presheshtu ie prepovedanu im. ed. s ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga rod. ed. m ſadu ǀ s' enem koſſizam tiga prepovedaniga rod. ed. s jabouka ǀ is tega prepovedaniga rod. ed. s driveſſa ta ſad je bil utergel ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu daj. ed. m nesramnimu lushtu ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan tož. ed. m ſad vtergal ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani tož. ed. m dol. Sad ǀ de bi to prepovedano tož. ed. ž shpisho pokuſſil ǀ gre prezej, yskat tu prepovedanu tož. ed. s drivu ǀ paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano or. ed. ž lepoto ǀ teh prepovedanih rod. mn. shpish ſe nej hotel dotekniti ǀ Te tize pak pomenio te lushte prepovedane tož. mn. m tiga ſvejta, inu meſsa ǀ ſi naprej vſame v'taiste prepovedane tož. mn. m lushte dopernesti ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane tož. mn. ž rezhij ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana tož. mn. s della dellali ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini or. mn. lushti reslùshtat
Svetokriški
prihodnji -a prid. prihodnji: zhuden inu mogozhin Bug, Ozha tiga prihodniga rod. ed. m ſvejta, inu Firsht tiga myru (V, 271) ǀ sa to prihodno tož. ed. ž vezhnoſt ſe oskerbeiti (IV, 429)
Svetokriški
prvi2 -a prid. prvoten: k' tej pervi daj. ed. ž norzhy, inu hudobnoſti ſe ſo povernili ǀ taku bote vasho pervo tož. ed. ž podobo vshaffali ǀ to pervo tož. ed. ž lepoto te nedolshnosti bo tebi povernil ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mest. ed. s mejstom oſtane
Svetokriški
rdeč -a prid. rdeč: ble je erdezh im. ed. m kakor gartrosha ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh im. ed. m, inu mlad postal ǀ sjutrai je bila selena, ò poldan ardezha im. ed. ž, pruti vezheru pak bela ǀ erdezha im. ed. ž farba bleda rata ǀ Bella, inu ardizha im. ed. ž farba je liberea Chriſtuſa Odréshenika naſhiga ǀ Spumnite zartana Gospodizhina, de letu lepu belu, inu ardezhe im. ed. s truplu vam nej danu, de bi martranu ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga rod. ed. m ſadu gledate ǀ Vni Rihtar jo da sa en erdezh tož. ed. m ſlati ǀ nej nespodobnosti, nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh tož. ed. m slati ne sturil ǀ vidi to ardezho tož. ed. ž moſhno ǀ ijh v'eno erdezho tož. ed. ž moſhno postavi ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili, Chriſtusa s' enem ſtarem erdezhim or. ed. m plajsham ſo sakrili ǀ s' lete kozhje erdezhi im. mn. m slati ſó kapali ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi im. mn. m, frishni, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz … shnable Kakor erdezhe im. mn. ž Koraude ǀ vezh kakor en million erdezhih rod. mn. slatou shazan ǀ de bi imela velati taushent ardezhyh rod. mn. ſlatou ǀ oſſemſtu million ardezhih rod. mn. slatou ǀ na mejſti erdizhih rod. mn. slatou ǀ mu da try erdezhe tož. mn. m slate sa aro ǀ s' shpegli ardizhmi or. mn. te nevoshlivoſti
Svetokriški
Salomon -a m osebno lastno ime Salomon: Salamon im. ed. pak je bil sapovedal Adonia vubiti ǀ ta Modri ſalamon im. ed. je bil Mario Divizo perglihal luni, inu ſonzu ǀ Salomon im. ed. pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust ǀ kar Salomom im. ed. pravi ǀ Krajliza Saba, Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona rod. ed. ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu Davida, lotrio Salamana rod. ed. ǀ koku bi bil on mogal sadoſti krajlu Salamonu daj. ed. ſturiti ǀ En tak lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu ſijnu Salomonu daj. ed. rekozh ǀ v' kakorshni vishi imà ſidan biti je bil Salamoni daj. ed. povedal ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona tož. ed. sa Iſraelshiga Krajla isvolil ǀ Per Salamonu mest. ed. je bil s' ſvojo modruſtio, per Davidu s' ſvojo dobruto ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega modrust v'Salomonu mest. ed. ǀ meni naprej pride, kakor una loterska shena pred Salamonam or. ed. ǀ taushenkrat lotrio tribal s'Salamonam or. ed. Sálomon, lat. V Salomon, gr. Σολομῶν (pribl. 965–926 pr. Kr.), izraelski kralj (SP 2 Sam 5,14)
Svetokriški
skažen -a prid. skažen, pokvarjen: te skashene im. mn. ž vode pomenio to zhlovesko naturo (III, 222)
Svetokriški
svet2 -a m 1. nasvet: Variteſe de nebote bres Boshiga ſvità rod. ed., bres molitve, inu proshne v'leta ſtan ſe podali ǀ shlushai moj navuk, inu nefrahtai mojga Svità rod. ed. ǀ preſs ſvita rod. ed. S. Gotharda Skof nej obene rezhy sazhel, ali ſturil ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit tož. ed. uprashat ǀ Dershi mojo sapuvid, inu moj ſvit tož. ed. ǀ ta Modri Cato je bil leta lepi Svit tož. ed. vſem dal ǀ Kadar je leta Evangelski sfvit tož. ed. shlishal ǀ Ta Kateri hudt ſvet tož. ed. da, Sam ſebe sapele ǀ jeſt prezej sa ſvèt tož. ed. vuprasham to pervo Boshjo sapuvid ǀ vy letimu en dober sfet tož. ed. n'hozhete dati ǀ de bi s'eno dobro beſedo, inu sfetam or. ed. ny nepumozh prishli 2. posvet: Sò ſvit tož. ed. dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ vſelej ſe najde per Sveti TROYZI, kadar suit tož. ed. dershi ǀ Sazhneio mislit, inu ſvet tož. ed. dershati 3. na posvetovanju sprejeta zamisel: kadar bi ſe skupai shajali, inu pogovariali, bi Svit tož. ed. neshli, koku bi ſe mogli od njegove oblaſti reshit
Svetokriški
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
Svetokriški
trnjast -a prid. trnov: nikar to Krono terniasto tož. ed. ž mozhnej na tlazhi (I/2, 64) ǀ neuſmilenu ſim gajshlan bil, s'ternjeſto or. ed. ž krono kronan bil (II, 19)
Svetokriški
vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate
Svetokriški
vinograd -a m vinograd: Karshene dushe vinograd im. ed. je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ Ah nehualeshni vinogrod im. ed. ǀ Na hribah je vinograt im. ed. ǀ de bi njemu dali ſad od vinograda rod. ed. ǀ s' venograda rod. ed. vashe dushe ſte ga vun vergli ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda rod. ed. Engadi ǀ ſim ſturil mojmu vinogradu daj. ed. vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ kadar sgubish en vinograd tož. ed., eno nijvo ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod tož. ed. ǀ katerim je bil dall ſvoj vinograt tož. ed. na zhensh ǀ je dellauze klizal v'venograd tož. ed. ǀ v' vinogradi mest. ed. je terta ǀ Ti smanka kjekaj v' hishi, v' venogradi mest. ed. ǀ n'hozhesh vezh terpeti to nerodovito terto v' tvojm vinogrodi mest. ed. ǀ na nyvi, inu v' venegradi mest. ed. della, ſtrada, inu ſe potj ǀ nej hotel po vinogdru mest. ed. pojti, temuzh po gosdu ǀ vinogradi im. mn. ſo polni slatkiga grosdia ǀ nyve trauniki, inu venogradi im. mn. ſe bodo selenili ǀ aku bomo tudi mij takorshni nehvaleshni vinogrodi im. mn. bomo tudi v' tej vishi shtrajfani ǀ kateri veliku vinogradou rod. mn. imà, vina mu nepremanka ǀ kadar bi vam vashe groſdje pokradili s'vinogradu rod. mn. ǀ po lejti poshlem tozho de vashe vinograde tož. mn. pobye ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde tož. mn. obdelash ǀ aku tozha tebi venegrade tož. mn. bobije ǀ kar od ſnopia na nyvi oſtane, inu grosdia v' vinogradah mest. mn. ǀ Zhe hozhe prebivat v' vinogradeh mest. mn. → vino
Svetokriški
vržen -a prid. vržen: pò nedolshnem v' jeietje je vershen im. ed. m ǀ bosh resbita, inu noter v' to paklensko pezh vershena im. ed. ž ǀ vſakateru drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu im. ed. s ǀ Ogin, kateri od nature ima vſe ſeshgati, kar je v'njega vershnu im. ed. s ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni im. mn. m ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij im. mn. m, inu restargani
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 224
Dostopnost