Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
Simeon -a m osebno lastno ime 1. Simeon: Simeon im. ed. 120. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon im. ed. mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ kakor je shal ta ſtari Simeon im. ed., od katiriga pishe S. Lukesh ǀ Bogudopadezh jebil ta stari ſimeon im. ed., od kateriga stoij piſsanu ǀ raunu letu je prerokoval ta Stari Simion im. ed. ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne S. Simeona rod. ed. ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu daj. ed. ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona tož. ed. ǀ s' veliko andohtio je djal s' S. Simeonam or. ed. 2. Simon: tudi je bil polonal Simeona tož. ed. Cirenenskiga 1. Verjetno je mišljen Símeon (križan pod Trajanom 106/7), jeruzalemski škof. 2. Neki duhovnik z imenom Símeon 3. Símeon, lat. V Simeon (SP Lk 2,25) 4. Símon iz Ciréne (SP Mt 27,32); → Simon
Svetokriški
sin -u/-(ov)a m sin: kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
Svetokriški
slep -a prid. slep: zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil
Svetokriški
sovraštvo -a s sovraštvo: ſaurashtvu im. ed. v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ letu ſourashtvu im. ed. je tudi ozhitnu bilu ǀ Kreh, Saurashtvu im. ed., nevoshlivost, inu nyd v'ſledni ſoſseski ſe najde ǀ kir je ſauraſtvu im. ed. tamkaj ſo hude ſodbe ǀ Vy ſte veliku ſaurashtva rod. ed. inu pregajnejne preterpeli ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega ſaurashtua rod. ed. ǀ sa volo tega Saurashtua rod. ed. je mogal po ſvejtu ſe klatit ǀ Aku tuoje serze je paunu offerti, ohernje, ſaurasthva rod. ed. ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva rod. ed., inu greshnih miſly ǀ Bom morebiti jest fardaman sa volo mojga Sourashtva rod. ed. ǀ Vſe tu kar je sauurashtua rod. ed. vurednu ſe lubi, inushtima ǀ ner vezh takorshneh ſodb ſe sgodj sa volo ſauraſtva rod. ed. ǀ s'Saurashtva rod. ed. to poshteno, inu zhisto ſusanno sta bila obtoshila ǀ eden temu drugimu ſauda, s'ſaurashtva rod. ed., ſa volo herbshzhine ǀ v'Nebeſyh je bil preperajne, krejh, inu ſaurashtvu tož. ed. obudil ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu tož. ed. v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo ǀ li premislio na Saurashtvu tož. ed. teh Iudou ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu tož. ed. ohrani ǀ tajſti pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu tož. ed. lubio sò otrozij tiga Satana ǀ Chriſtus skuſi nyh ſaurashtu tož. ed. je bil na krish perbit ǀ v' ſauraſhtu tož. ed. Boshje je bil padil ǀ ona dua ſta ſouraſtvu tož. ed. vkupai imela ǀ Della ſdrashbe, de v'ſaurashtvu tož. ed. perpravi ǀ per nevoshlivoſti, per nezhisſtoſti, per ſaurashtvi mest. ed. ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui mest. ed. shivé ǀ Samerkajte dobru leta exempel vy, kateri v' ſourashtvi mest. ed. shivite ǀ v'ſaurashtvi mest. ed. ſo perſileni ſe vſeti ǀ S' hudem povernio tu dobru, s' ſaurashtvam or. ed. lubesan ǀ neuſmileni s'tvojm ſaurashtvom or. ed. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom mest./or. ed. Boshym shivil
Svetokriški
sovražnik -a m sovražnik: on ie ta nergroſovitnishi ſaurashnik im. ed. zhloveski ǀ nash ſourashnik im. ed. hudizh yszhe vſe perloshnoſti uſak dan, de bi nashe dushize posherl ǀ ta ſmertni greh je vezhni Saurashnik im. ed. Boshy ǀ ſe ima bati tiga ner slabishiga, inu mainshiga ſaurashnika rod. ed. ǀ skushnave tiga paklenskiga ſourashnika rod. ed. ǀ kir je bil reshil od Saurashnika rod. ed. Amana ǀ ti imash odpuſtiti tvojmu ſourashniku daj. ed. ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu ſaurashniku daj. ed. sdash tuojga otroka ǀ ti n' hozhesh odpuſtiti tvoimu Sourashniku daj. ed. ǀ odpuſti ti tvojmu ſourashniko daj. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika tož. ed. ǀ ima to ſveto ſapuvid dershati, inu ſvojga ſourashnika tož. ed. lubiti ǀ hudizha saurashnika tož. ed. nashijh dush imamo preboſti, inu premagat ǀ Najdesh tvojga ſaurashniha tož. ed. jesa tebe popade njega vbyti ǀ Proſsio Israelitarij de bi ijh Bug rejshal pred nijh ſaurashnikom or. ed. ǀ veliku lejt je branil Rimsku meſtu pred tem ſaurashnikam or. ed. Franzoſam ǀ kakor de bi s'ſaurashnikom or. ed. ſe fehtal ǀ poprei ozhitnu ſe ima ſpravit s' ſvojm ſourashnikam or. ed. ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika im. dv. bila ǀ ſe nijm ſuper poſtavjo, inu nijh ſaurashniki im. mn. ratajo ǀ njegovi Saurashniki im. mn. Sarazenarij, ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ ſourashniki im. mn. ga obdaio, inu ſtiskaio ǀ Kadar njeh Sauraſhniki im. mn. ſobily taiſtu Mestu oblegli ǀ vashi paklenski Sourashniki im. mn. vas bodo skushali perpravit v' Zagovajne ǀ ſo bijshali ti ſaurashniki im. mn., prèd S. Rus. T. ǀ ſovrashniki im. mn. paklenski grosnu ropotaio ǀ oroshie is katerim ſe lahku premagaio ty paklenski ſaurasniki im. mn. ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou rod. mn. prelili ǀ ſe imamo bati, inu beishat od ſaurashnikouc rod. mn. ǀ ſe ſmoti, ſe sgubi, fali, inu od ſourashnikou rod. mn. premagan oſtane ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe nashih ſauraſhnikou rod. mn. ǀ Susanna je molila v'rokah teh ſauroshnikou rod. mn. ǀ s'to nar vekshi nevarnostio skusi cello vojsko nijh saurashniku rod. mn. ſo preshli ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom daj. mn. odpuſtil ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom daj. mn. ohranil ǀ ga bò ſourashnikom daj. mn. isdal ǀ lahku te peklenske ſaurashnike tož. mn. premagaio ǀ imamo ob taiſtem boju nashe ſourashnike tož. mn. paklenske premagat ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike tož. mn. ſó premagali ǀ po tem kir ſo onij njeh ſauraſhnike tož. mn. ſrezhnu premagalj ǀ s' oroshiam te Svete molitve bomo premagali vſe naſhe Sauraſhnike tož. mn. ǀ raishi per ſvojh ſaurashnikah mest. mn. ſe je gori dershala ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi ſaurashniki or. mn.
Svetokriški
srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
Svetokriški
Sveto pismo -ega -a s stvarno lastno ime Sveto pismo: S. Piſſmu im. ed. tudi huali Suſanno ǀ kakor S: Piſsmu im. ed. pravi ǀ S. Piſmu im. ed. pravi od Iacoba, inu od Eſova ǀ S. piſmu im. ed. yh imenva otroke hudizhave ǀ kakor S. Piſſum im. ed. nam hozhe dati ſaſtopit ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma rod. ed. ǀ Kakor is svetiga piſsma rod. ed. ſe doli vſame ǀ vuzhi takorshen vuk kateri je ſuper S. Piſſmu daj. ed. ǀ on je posnal eniga slepiga Mosha, kateri je odſunaj ſnal Svetu Piſſmu tož. ed. Stariga, inu Noviga Teſtamenta ǀ Leta kateri S. Piſſmu tož. ed. je bral ǀ berite S. piſsmu tož. ed. ǀ berem v' Svetim Piſſmi mest. ed., de Abram en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ to reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi mest. ed. ǀ samerkam v'S. Piſmi mest. ed. en lep ſpomin ǀ Jeſt najdem v' S. Piſſmu mest. ed. samerkane 4. ſuſebne ſkale ǀ Vſe letu hozhem s'Svetem Piſſmam or. ed. iskaſat ǀ leto poterdem s'S. piſsmom or. ed. Zvezo Svéto písmo, ki je kalk po nem. Heilige Schrift, kot pojasnilo naslova uporabi že Dalmatin v Bibliji 1584.
Svetokriški
šelm -a m goljuf, slepar: Ta golufni shelim im. ed. Puſt, dà ludem saſtopit, de sdaj je vſe perpushenu ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim im. ed. sapele, ogolufà, inu farata te ludy ǀ Ieſt dobru posnam Herodesha on je en savit ſhelom im. ed., en goluf ǀ nepuſtite ſe sapelat od tiga golufniga shelima rod. ed. ǀ de bi vy hoteli tiga sapelaviga shelima tož. ed. poshlushat ǀ skuſi letu pak bi mene s' eniga shelma tož. ed. dershali ǀ ti hudobni bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati, temuzh kakor eniga ſhelma tož. ed., ali Raisbujnika popadejo, ga sveshejo, inu noter v'eno shterno Vershejo ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma im. dv. sapopadena, inu k' ſmerti obſojena ← srvnem. schelm(e) ‛nizkotnež, goljuf’
Svetokriški
škodljiv -a prid. škodjiv: shkodlivu im. ed. m, inu hudoben je bil ratal, de gauge ſi je bil sashlushil ǀ od kot je pershil en taku shkodliu im. ed. m, inu ſmerdezh ogin ǀ k'taisti ta shkodlivi im. ed. m dol. hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ greh je ena grosovitna, inu shkodliva im. ed. ž ſpaka ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha vam bo nuzna, inu nikar shkodliua im. ed. ž ǀ tu kar je nerodovitnu obenimu nej dopadezhe, de ſi glih nej shkodlivu im. ed. s ǀ S. Rus. T. … zhe pak v' grehi ſe vshije je shkodliu im. ed. s ǀ bote shlishali od tiga shkodliviga rod. ed. m inu ſtrashniga greha ǀ urshoh te shkodlive rod. ed. ž urozhine ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga rod. ed. s more prozh potegniti ǀ ſe jeſite videozh de kaj hudiga, ali shkodliuiga rod. ed. s ſò ſturili ǀ raunu taku ſe sgodij timu shkodlivimu daj. ed. m zhloveku ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi tož. ed. m dol., inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ tiga shkodliviga tož. ed. m ži. gada je tulikain zartlala ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo tož. ed. ž shival iskati ǀ nihdar tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu tož. ed. s, inu greshnu telu naſhe ǀ tulikain tu shkodliu tož. ed. s naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo ǀ sakaj ſe li per tem sdkodlivim mest. ed. s gori dershite, inu mudite ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi im. mn. m zhervizhi ǀ she danaſhni dan te shkodlive im. mn. ž iskre ſe vidio ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih rod. mn. shpish ǀ kateri taku shkodliue tož. mn. m navuke dajò ǀ bolnikom shkodlive tož. mn. ž shpishe prepovedò ǀ imaio ſilnu shkodliue tož. mn. ž, inu ſtrupéne ozhy ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih mest. mn. potih hodili ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy or. mn. komary, muhami primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi im. mn. ž Kakor ozhij tega basilishka presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi im. ed. m, inu ſtrupenishi, kateri preklineio s'hudizham ǀ lety ſo ty ner hujshi, inu shkodlivishi im. mn. m → škoda
Svetokriški
štravs -a m noj: ſhtrauſ im. ed. nemore letejti ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ im. ed. sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio ǀ ſakaj, inu koku shaluje ſtrauſſ im. ed. ǀ Strauſſ im. ed. pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie v' pejſik ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa rod. ed. ǀ ſe bere od shtrauſa rod. ed., de ima to naturo ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu rod. mn. ← nem. Strauß ‛noj’; → štrus
Svetokriški
trnjev -a prid. trnov: S. Catharini Senenski namejſti slate krone je bil dal eno bodezho ternievo tož. ed. ž krono ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem mest. ed. m ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ s' to ternjevo or. ed. ž Krono Kronan ǀ Aquilinus sapovej S. Floriana slezhi, inu s' bodezhimy shibami, inu s' garnievimy or. mn. palzamy neuſmilenu ſtepſti
Svetokriški
truplo -a s 1. telo: nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe truplu im. ed., inu naſhe meſsu ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla rod. ed. ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu daj. ed., temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ druge miſli, inu skarbi nej imela, temuzh offertnu guantana hoditi, inu nje grèshnu truplu tož. ed. lepotizhit ǀ venim truplu mest. ed. na enkrat ſe najde ta pravizhni Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ otrok v' taistim trupli mest. ed., v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ v'trupli mest. ed. te ner zhiſtishi Divize Marje ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim truplam or. ed. prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de s'vashim truplom or. ed. nebote drugim pohushajna dale ǀ ti ſi mertua dusha, inu s'truplam or. ed. bosh v' paku pokopana ǀ is teh obſsedenih truplou rod. mn. ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla tož. mn. poſtavit ǀ v'blati tega greha, inu v' ſmerdezah truplah mest. mn. teh greshniku prebivat nemore 2. truplo: taiste neſrezhne martvu truplu im. ed. par nagu venem kotu je leshalu ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu daj. ed. ǀ umarje po navadi v'Cerku njega truplu tož. ed. neſsò ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo tož. ed. ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli mest. ed. ſerza ǀ ſe ſo jokale, inu klagovale na vus glaſs, nad truplam or. ed. tiga lubiga, inu lepiga Adonida ǀ Kadar bodò umerli, nyh trupla im. mn. bodo v' to zherno semlo pokopana ǀ imâ te oſekane glave pershiti h' truplam daj. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla tož. mn. pokoppavala ǀ grobe s'zhloveskimi trupli or. mn. je napolnila
Svetokriški
turski -a prid. 1. turški: Lete misly je bil tudi en Turski im. ed. m Basha (V, 166) ǀ Bug je poslal zhes nas to ſtrashno Tursko tož. ed. ž vojsko (IV, 151) 2. muslimanski: Aſia, Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske rod. ed. ž vere (V, 496) → turški
Svetokriški
turški -a prid. turški: kadar Solimanus Turshki im. ed. m Ceſſar je bil s' veliko mozhio oblegil tu meſtu Rodi ǀ raishi je hotel turshki im. ed. m sushen biti ǀ nej Turshka im. ed. ž muzh, katera nas premaga, inu gaisla ǀ de bi G. Bug reshil is Turshke rod. ed. ž oblaſti Dunaj ǀ s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu daj. ed. m Zaru ǀ G. Bug je zhes nas poslal to veliko, inu ſtrashno vojsko Turshko tož. ed. ž ǀ Bug nas s' Turshko or. ed. ž vojsko shtrajfa ǀ ene je poſtavil v' Turshke tož. mn. ž deshele → turski
Svetokriški
tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
Svetokriški
umadežati -am dov. umazati, oskruniti: zhe varuaio nyh dushe s'greham umadeshat nedol. ǀ ſe bote shonal taiſto vmadeshat nedol. ǀ nikar taiſto s'nouo pregreho vmadeſſat nedol. ǀ meſſu vpye, jeſt umadeshem 1. ed. ǀ njegovo zhaſt umadeshash 2. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi, kateru dusho umadesha 3. ed. ǀ nezhistost vmadesha 3. ed. to dusho ǀ ena shpotliva beſſeda okadi, inu umadeshe 3. ed. te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi persone ǀ ony tebe taku umadeshaio 3. mn., de podobo Boshjo sgubish ǀ Kateri dusho vumadesheio 3. mn. ǀ nej bilu shenske lepote, de bi jo nebil s'voio nezhistostio vumadeshal del. ed. m ǀ v'taki vishi je bil umadeshal del. ed. m ſvojo dusho ǀ Ti pak taushenkrat ſi umadesal del. ed. m tvojo dusho ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala del. ed. ž ta lepi pild tuoje dushe ǀ ſi tuoio dusho vmadeshela del. ed. ž vezhkrat s'timy ſmertnimi grehamy ǀ bodo nyh garli, trebuhi ſtregli, nyh dushe skuſi spuvid ozhiszhene s' lushti tiga meſſa vmadeshili del. mn. m ǀ de bi Bukve naſhe dushe neumadeſheli +del. mn. m ǀ v'vſijh vishah pofliſsate ſe varuat, de bi nevmadeſheli +del. mn. m guant vashiga teleſsa umadežati se umazati se: v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha 3. ed. ǀ ſo hoteli kronat taisto roko, katera ſe je vmadeſhala del. ed. ž is kryvio ſvoyh ſaurashnikou Zapisi z -e- ali -i- za ž sicer lahko kažejo na umadežiti, prim. pri Kastelec-Vorencu vmadeṡhiti ‛contemerare, maculare’, vendar se zdi bolj verjetno, da odsevajo palatalno izreko nenaglašenega a za palatalom.
Svetokriški
usmiljen -a prid. usmiljen: sladak, inu vſmilen im. ed. m je tem kateri njega lubio ǀ Sdaj pak v' Bethlemski shtalizi je taku lubesniu, taku pohleun, taku uſmilen im. ed. m, inu dobrutliu ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu, nekadaj oſter, sdaj vſmjlen im. ed. m ǀ Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ im. ed. m, bogaboyezh ǀ ta vſmileni im. ed. m dol. Gospud naſs proſsi sa myr ǀ de bi moj uſmileni im. ed. m dol. Jesus meni na pomozh prishal ǀ Moj vsmileni im. ed. m dol. Jesus na krishu perbit s' respetemi rokami zhaka mojo duſho objeti ǀ Ah moj Vsmileni im. ed. m dol. Ieſus ǀ Ah moj vſimileni im. ed. m dol. Goſpud ǀ Vſmilena im. ed. ž je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ de bi skuſi leta exempel Nem. Nem. ſerze omezhilu, inu pruti tem vboſim vſmilenu im. ed. s ratalu ǀ je prebival v' krili tiga Svetiga, mogozhniga, inu vſmileniga rod. ed. m Abrahama ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega rod. ed. m Ozheta Nebeskiga ǀ V Diajni S. Jogrou ſe bere od ene bogaboyezhe, inu vſmilene rod. ed. ž shene, is imenam Tabitha ǀ moj Gospud je eniga vſmileniga rod. ed. s ſerza ǀ hozhem pojti k'mojmu vſmilenimu daj. ed. m ozhetu ǀ Jeſt bom njega perglihal timu vsmilenimu daj. ed. m Tabiasu ǀ vy sdaj sanizhujete ta vſmileni tož. ed. m dol. ſvit ǀ koku ſe ſi mogal podstopit ranit taistiga vſmileniga tož. ed. m ži. Iesuſa ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno tož. ed. ž, brumno ǀ Aku vij bote vſmileni im. mn. m pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te preuſetne pohleune, te nezhiſte brumne, te ohernike vſmilene tož. mn. m ǀ kadar je vidil Mojſeſs te vſmilene tož. mn. ž rame je dial ǀ ſvoje svejte roke s'krisha doli ſname, inu ſuoje sizer Vſmilene tož. mn. ž/s uſheſsa satisne ǀ po teh vſmilenih mest. mn. ramah ǀ s'tuojmy vſmilenimy or. mn. ozhmy gledaj na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize primer.> Gospud Bug pak je vſmilineshi im. ed. m bil s'Ranzem Nem. ǀ ble vſmilen im. ed. m je bil Anibal Cartaginenski ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi, inu vſmilenishi im. ed. ž kakor taiſti wajer ǀ lubesan eniga Ozheta she vſmilenishiga rod. ed. m kakor je bil Dauid ǀ de bi ſverine njega konzhale, katere ſo bile vſmileniſi im. mn. ž, kakor njega mati presež.> ſe je od naſs lozhila ta nar lubishy, inu nar vſmilenishy im. ed. ž Goſpa ǀ to nar vſmilenishi tož. ed. ž Beſsedinzo ſo dozhakali
Svetokriški
vekši -a in nepreg. prid. primer. večji: de ſi lih poprej ſo vekshi im. mn. m gresniKi bilij ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi im. ed. ž kakor Davidava ǀ naſha hudobnoſt she veKhsi im. ed. ž prihaja ǀ ſonze nej vekshi im. ed. s kakor enu kolù ǀ Nimamo v' mej Svetniki, inu Angely vekshiga rod. ed. m Pomozhnika, kakor je S. Michael ǀ vekshi rod. ed. ž nepameti, inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nimamo vekshiga rod. ed. s veſſelja imeti, temuzh de nasha imena ſo v' nebeſſih sapiſſane ǀ Ie bil G. Bug ſapovedal timu Vekshimu daj. ed. m Mashniku ǀ vekshi tož. ed. m shegin od G: Boga doſezhi ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi tož. ed. m vrshoh shaluati ǀ Bug pak vekshi tož. ed. ž, jnu radovitnishi deshelo njemu poverne ǀ zhe v' vekshi mest. ed. ž potrebi ga vidio, hitrej njemu na pomozh prideio ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem or. ed. m fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal ǀ s'vekshi or. ed. ž pohleunostio ǀ vekshi im. mn. m grèshniki ratat ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi im. mn. m lotry ǀ she vekshi im. mn. ž shushnave ſo njega obhajale ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi tož. mn. m grehe shlihat ǀ v'taki vishi bote vekshi tož. mn. ž gnade od Boga doſegli ǀ v' vekſih mest. mn. supernoſtih je mozh, inu gnado dal presež.> na semli je bil nar vekshi im. ed. m petler ǀ Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi im. ed. m presheshnik ǀ jest ſim ta narvekshi im. ed. m greshnik tega ſvejta ǀ v'Rimi je ta nar vekshi im. ed. ž sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe im. ed. s mej uſem seliszhem ǀ je ſyn tiga nervekshiga rod. ed. m Boga iupitra ǀ danaſs nar vekshi tož. ed. m lon je prejel ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi tož. ed. m mirakil v'mei vſemy ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga tož. ed. m ži., inu svestiſhiga ſlushabnika ǀ golob ſposna sa ſvoiga ner vekshiga tož. ed. m ži. ſaurashnika kregula ǀ nar vekshi tož. ed. ž zhast takushnim ſo ſturili ǀ je on leto narvekshi tož. ed. ž gnado doſsegil ǀ je neshal tu nar vekshi tož. ed. s veſselje per Marij Divizi ǀ v'tej narvekshi mest. ed. ž potrebi ǀ v' tem ner vekshim or. ed. s vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ s'to nar vekshi or. ed. ž nevarnostio ǀ one ſo vrshoh de ty nar vekshi im. mn. m grehi ſe dopernashajo ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih rod. mn. hribou ſtudenizi ſverat ǀ S. Heronymus vſe grehe te nervekshi tož. mn. m na vago poſtavi ǀ ſe ne boij v'te nar vekshi tož. mn. ž neuarnosti podati ǀ v'te narvekshi tož. mn. ž neuarnostj ſe podaio ǀ v'te narvekſhi tož. mn. ž neuarnosti ſe ſo podali → velik, → večji
Svetokriški
velik -a prid. velik v različnih pomenih: ravizhin, inu velik im. ed. m priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ v'kaj s'eni vishi o S. Prerok ſi tulikajn gnad od G: Boga doſsegil, inu taku velek im. ed. m svetnik ratal ǀ ta Veliki im. ed. m dol. Iudouski Mashnik v'mashni guant ſe oblezhe ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika im. ed. ž ǀ de nanaglim KaKushna veliha im. ed. ž shtraifinga zhes vaſs ne bo prishla ǀ ſraſte enu veliku im. ed. s drivu ǀ ſo od veliziga rod. ed. m mrasa smersli ǀ od ſilnu velikiga rod. ed. m mraſa bodo ſmerſovali ǀ Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga rod. ed. m Macedonskiga krajla ſareſat dua talla tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo ǀ od velika rod. ed. m ned. (?) ſtraha bi pomerli ǀ od velike rod. ed. ž urozhine vumeraio ǀ od veljke rod. ed. ž lakoti ſo imeli Konz vſeti ǀ s'velike rod. ed. ž potrebe sazhneo kraſti ǀ sa vola nijh veliziga rod. ed. s bushtua ǀ bres velikiga rod. ed. s terpleina ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) veſſelja, troshta, inu zhuda sazhele vpyti ǀ od velika rod. ed. s ned. (?) zhuda, inu troshta bò djala ǀ uſe letu je k' enimu velikimu daj. ed. m troshtu bratam, inu ſeſtram S. Roshenkranza ǀ ga peleio k' velikem daj. ed. m Altarju ǀ je bila Konez sturila tej veliki daj. ed. ž revi, inu shalosti ǀ k'veliki daj. ed. ž zhaſti yh polsdigne ǀ na ramo yh nalushil, inu na en velik tož. ed. m hrib yh neſel ǀ ſe zhudem, inu s'en uelik tož. ed. m mirakel dershim ǀ Shpot velih tož. ed. m ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa ǀ Vidite ta veliki shakil tož. ed. m dol. Kateriga sa herptom dershim ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga tož. ed. m ži. Riſa Goliota ǀ leta je pomenila eniga veliziga tož. ed. m ži. greshnika ǀ ſo terpeli po lejti veliko tož. ed. ž vrozhino ǀ Duhouni rata, vliko tož. ed. ž pokuro zhes ſvoje grehe della ǀ valluvi zholn pokryeio, inu ludy v'veliko tož. ed. ž nevarnoſt perpravio ǀ je vidil pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku tož. ed. s glashovu morje ǀ pojti pridigvat v'tu veliku tož. ed. s Mestu Ninive ǀ v'veliku tož. ed. s vbuſhtvuje bil padil ǀ V'nevarnosti veliki mest. ed. ž ſe najde ǀ NA TA VELIKI mest. ed. m SAN MARNI PRASNIK ǀ en dan v'veliki mest. ed. ž nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ nekadai ſvejt ſe je neshal v'ueliki mest. ed. ž temi te nevere ǀ v'tem velikem mest. ed. s terpleini ǀ v' velikim mest. ed. s vbushtvi ǀ per nijh velikom mest. ed. s blagom restargani, in lazhni hodio ǀ s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem or. ed. m Riſam Goliatam vojskovati ǀ zhe bote s'taiſtim velikim or. ed. m Dolshnikam na Kolena padli ǀ s'velikim or. ed. m serdom odgovorji ǀ s'velikem or. ed. m aiffram ſò pridigvali to pravo Sveto vero ǀ do vekoma boſh s'velikom or. ed. m shpotom, inu martro terpel ǀ General Benedab s'eno veliko or. ed. ž vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ Ioseph s'veliko or. ed. ž bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate ǀ s' velikem or. ed. s veſſeljam je shal v' Jeruſalem ǀ s'nijh velikim or. ed. s terplejniam ǀ Katero ti Angeli s'velikim or. ed. s vſseliom zhastè, inu hualio ǀ leto je bil s'velikem or. ed. s veſseljam ſvoje shlahte porozhil ǀ dua velika im. dv. m zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu ǀ dua velika tož. dv. m mozhna peſſa uſame ǀ veliki im. mn. m svetniki, inu Priateli Boshij ſo bilij ǀ velike im. mn. ž shtraifinge bi zhes vaſs prishle ǀ sheſt velikih rod. mn. kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ Jogry bugaio, ter 153 velizih rod. mn. rib von is morja potegneio ǀ s'teh velikijh rod. mn. pushtobou ǀ sa volo ſuojh uelikih rod. mn. grehou ǀ bo velikem daj. mn. nevarnoſtam podvershen ǀ gauge nej ſo sa te velike tož. mn. m taty, ampaK sa te maihine ǀ s. Peter, inu s. Paulus ſo bili v'veliKe tož. mn. m grehe padli ǀ v'vlike tož. mn. m grehe perpravil ǀ hozhe na vſe naſhe velike tož. mn. ž pregrehe posabit ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi +tož. mn. ž shtrajfinge zhes vaſs poſslati ǀ Mojſſeſ je s' kuſi muzh, inu gnado tiga S. Imena velika tož. mn. s zhuda, inu mirakelne dellal ǀ de ſi gljh od taiste veljka tož. mn. s zhudeſha ſo pravili ǀ bo hotel v'ſvojm vbuſtvi, inu v' velikih mest. mn. dolgeh oſtati ǀ kadar ſe ſo neshli v' velizih mest. mn. potrebah ǀ u'teh uelizijh mest. mn. mejſtah ǀ V' takushnih velkih mest. mn. grehah ǀ s' velikimy or. mn. grehomy je obdan ǀ s' temi velikemy or. mn. grehomy ǀ s'velikimi or. mn. revami, pregainenam, inu bolesni je bil obdan Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → večji in → vekši.
Svetokriški
velikonočni -a prid. velikonočni: Kry tiga velike nozhniga rod. ed. s Jagneta ǀ na Velikinozhni tož. ed. m dan ſe je poſtil ǀ na Veliki Nozhni tož. ed. m Dan gre k' obhajli ǀ na Veliki Nozhi tož. ed. m Dan ſe je bal v' Zerku pojti ǀ ta ſveti Velikonozni tož. ed. m zhaſſ ſo doſegli ǀ sklenejo na Velikunozhni tož. ed. m Praſnik Chriſtusa vmorit ǀ je shlishal v' Nebeſſih na veliku Nozhni tož. ed. m dan pejti ǀ sazhne to ſveto Velikonozhno tož. ed. ž pejſſim pejti ǀ je bil poslal v Jeruſalem perpravit tu veliku nozhnu tož. ed. s Jagne ǀ Pogledajte letu velikanozhnu tož. ed. s Jagne, pezhenu, s' ogniam te lubesni ǀ ob veliku Nozknim mest. ed. m zhaſſu ǀ Velikonozhni im. mn. m Prasniki ſe perblishaio ǀ sklenejo Chriſtuſa Velikunozhne tož. mn. m Praſnike vmorit
Število zadetkov: 224