Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
vesel -a prid. vesel: edn bo sdrau, inu veſſel im. ed. m shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Veſsel im. ed. m je jaſni dan ǀ grè veſſèl im. ed. m damu ǀ Srezhen, inu veſſeli im. ed. m dol. dan je bil Betulerjom, kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala ǀ O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli im. ed. m dol., inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ bodi veſsela im. ed. ž, nikar nemisli vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ ſi veſſela im. ed. ž, inu potroshtana ǀ ſdaj vam odvſamem vſe kar je dobru, veſselu im. ed. s, inu lepu ǀ je bil s'tiga veſseliga rod. ed. m Paradisha stepen ǀ kaj dobriga inu veſſeliga rod. ed. s s' ſabo perneſſe shtima te garlize ǀ pres lete nezh vesſeliga rod. ed. s biti nemore ǀ nam perneſſe veſſeli tož. ed. m dol. ſpumlat ǀ NA TA VELIKI GVD, INV VESSELI tož. ed. m dol. DAN, SVETE VELIKE NOZHII ǀ de bi jeſt na leta vesheli tož. ed. m dol. Dan s' shaloſtnem oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ shiriga, inu veſseliga tož. ed. m ži. najdejo ǀ veſſelo tož. ed. ž ſvetlobo v' taiſtih temnizah je vshival ǀ naſs opomina pejti to veſselo tož. ed. ž, inu S. pejſsem ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu tož. ed. s, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu tož. ed. s novu lejtu poslati ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu tož. ed. s perbivalshe ǀ Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo or. ed. ž poshto ǀ ony ſo bily veſſeli im. mn. m ǀ sdaj ſo veſseli im. mn. m, sdaj shalostni ǀ Bodite veſſelj im. mn. m, inu od veſſelja vashe ſerze gori poskozhi ǀ od sunej se vidio veſſili im. mn. m, inu slatki ǀ Kaj pravite vy shenske pershone ſte veſſele im. mn. ž ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele tož. mn. m, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim ǀ te veſſele tož. mn. ž pejſſmi … je prepovedala ǀ veſsele tož. mn. ž zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem primer.> v' tem ner vekshim vbushtvi je veſſeleshi im. ed. m bil, kakor ta ner bogatishi ǀ obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi im. ed. m, kakor je Jeſſenik ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi im. mn. ž, inu bulshi farbe ǀ ſo bile taku veſsele, de nihdar veſselèſhi im. mn. ž nej ſo bile ǀ nemore veſſeleishi tož. mn. ž zaitinge ſvojm tovarshizam perneſti presež.> ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi, inu veſſeleishi im. ed. m ǀ Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi im. ed. ž laterna, kakor pravi S. Effrem ǀ ſmò dozhakali ta nerveſselejshi tož. ed. m Veliki Nozhni Prasnik ǀ ner te veſſelejshi tož. mn. ž zajtinge bi imel, kadar bi shlishal de je umerla
Svetokriški
vinski -a prid. vinski: Iest ſim vinska im. ed. ž terta, vy ste mladice ǀ ſo djala driveſſa k' vinski daj. ed. ž terti ǀ v' mei uſimi driveſſami ſi je isvolil to vinsko tož. ed. ž tarto ǀ kakor de bi hotelu vashe shitnu polè, inu vinske tož. mn. ž gore Konzhati, inu poshgati
Svetokriški
vol -a m vol: Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
Svetokriški
zahod -a m zahod: ſonze … vſeskuſi more tejkat od prihoda, do sahoda rod. ed. sončni zahod zahod: ſonzhni sahot im. ed. pomeni ſtaroſt, katera skorai ima ſe ſkriti v' to zherno ſemlo ǀ aku leta ſe oberne pruti Sonzhnimu sahodu daj. ed. ǀ try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu daj. ed.
Svetokriški
zakonski -a prid. 1. zakonski: ſakonski im. ed. m ſtan je veliku teshei kakor ledig ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska im. ed. ž vera Lucrety Rimski Gospej ǀ Barka, ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga rod. ed. m ſtanu ǀ meneozh, de sakonske rod. ed. ž vere njemu nedershj ǀ drugu shelè v'ſakonski tož. ed. m ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig bili ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski tož. ed. m ſtan ſtopile ǀ ſte oblubili to ſakonsko tož. ed. ž vero derſati ǀ Juri hozhesh Nesho sa tvojo ſakonsko tož. ed. ž sheno imeti ǀ kulikain krat ſte Sakonsko tož. ed. ž vero prelomili ǀ Henoh je shivil v'ſakonskim mest. ed. m ſtanu ǀ Sama lubesan, inu myr te velike teshave ſakonske tož. mn. ž premaga 2. poročen: Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal … Ioanneſa, kateri je bil Diviza; Petra, kateri je bil ſakonski im. ed. m Iacoba, kateri je bil Duhouni ǀ V' taki vishi imate vy ſakonski im. mn. m moshje G: Bogu shlushiti ǀ Sturite tudi vy ſakonski im. mn. m kakor Henoh ǀ Ti Sakonski im. mn. m pak sò moliliboga Hymenea ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske im. mn. ž s. Baſſi liſſo ǀ Se bodo vidili grehij teh Sakonskih rod. mn. ǀ Vſaj bom tebe vidil v' hishi teh sakonskih rod. mn. ǀ v' hishah teh Sakonskyh rod. mn., nemore oſtati ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh rod. mn. ǀ leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem daj. mn. ǀ myr, inu lubesan je potrebna tem ſakonſkem daj. mn., kakor ym je potreben ta vſakadjni Kroh ǀ jest tem Sakonskim daj. mn. sa en Exempel naprej poſtavem Henoha ǀ satorai tem ſakonskim daj. mn. pravi ǀ pravio de ſa kloshterske ludy je poſt poſtaulen, nikar sa deshelske, inu sakonske tož. mn. m ǀ mij vidimo de ſe vun pò moshkem, inu shenskem ſpolu, po ledih, inu ſakonshih mest. mn. perſonah ſproſtera ǀ presheshtu ie prepovedanu … s'ledih, ali ſakonskimi or. mn. pershonami, ali ſam, ali ſamidrugi ſuper naturo ǀ vidmo mei timi Sakonskimi or. mn.
Svetokriški
zaljubljen -a prid. 1. zaljubljen, zagledan: je v'njega salublen im. ed. m kakor ena Neveſta ǀ je bil taku mozhnu ſalublen im. ed. m v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni im. ed. m dol. ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ kulikain terpj una salublena im. ed. ž shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ je bil smalal eno Poſtoino, katera je mozhnu salublena im. ed. ž v' ſonze ǀ pishe Ovidius od eniga salubleniga rod. ed. m mladenizha ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga rod. ed. s ſerza ſo sdihovale ǀ ſe pergliha enimu salublenimu daj. ed. m sheninu ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga tož. ed. m ži. zhloveka grisle, inu martrale ǀ nje lepota je bila taku mozhnu ſalubleniga tož. ed. m ži. ſturila krajla Aſſuera ǀ sakaj ste vij taku mozhnu salubleni im. mn. m v' semlo ǀ Oh vij ſalubleni im. mn. m ludje, kateri paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ Lete shene pak ſo ble salublene im. mn. ž, ter po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga ǀ tem salublenim daj. mn. tu gardu ſe vidi lepu ǀ Pride Hzhi s' salublenimi or. mn. mishly polna 2. ljubezenski: nej hotela poshlushat te salublene tož. mn. ž beſsede tiga Rimskiga Gospuda ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene tož. mn. ž/s piſsma, nezhiſte pilde
Svetokriški
zamurski -a prid. zamorski: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski im. ed. m krajl Taletes ǀ Amaſus ſamurskimu daj. ed. m krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil ǀ je shal v' ſamursko tož. ed. ž deshelo bermat, tuje pridiguat S Evangeli ǀ koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko tož. ed. ž vojsko ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho tož. ed. ž Deshelo je bil reſfejtil ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski mest. ed. ž desheli ǀ krajl Artaxerxes je bil velik po celli ſamurski mest. ed. ž desheli, inu v' Indy ǀ Ta Boshy Mojſeſ s' veſſeljom per tej ſamurshi mest. ed. ž medjaniterzi v' pushavi tiga ſvejta prebival Zveza zamurska dežela v prevodih citatov stoji na mestu lat. Aethiopia; → zamurec, → murski.
Svetokriški
zapisan -a prid. 1. zapisan, napisan: de bi jeſt tudi v' taiſtih bukvah sapiſſan im. ed. m bil ǀ nemara sbriſſana biti is Bukvi teh isvolenih, inu sapiſſana im. ed. ž mei hudize, inu fardamane dushe ǀ na leteh kambrah je bilu sapiſſanu im. ed. s kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu im. ed. s v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ ozhitnu ſtoy ſapiſſanu im. ed. s v' Mojſſeſavih Bukvah ǀ kakor ſtoy sapiſanu im. ed. s v' pervih Bukvoh teh Krajlou na 4. poſtavi ǀ v'mojh roKah imam tebe sapiſsaniga tož. ed. m ži. ǀ to resnizo ozhitnu sapiſsano tož. ed. ž je nam pustil Mojſses ǀ ena zhudna arznia meni naprei pride, katero najdem sapiſſano tož. ed. ž v' Krejlevih Bukvah ǀ Vuprashaimo Turke, kaj s'eno sapuvid imaio? Ony imaio nikar Boshjo, ampak taiſto, katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu sapiſano tož. ed. ž puſtil ǀ kar Hugo Victorinus je sapiſſanu tož. ed. s puſtil ǀ kakor Ieremias je sapiſsanu tož. ed. s puſtil ǀ v' djainu iogarskem ſapiſſanu tož. ed. s najdem ǀ Berite cicerona, ter bote nashli ſapiſsanu tož. ed. s ǀ kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu tož. ed. s je puſtil ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu tož. ed. s v'Bokvoh vaſhe vejſti ǀ Elias po tej sapiſſani mest. ed. ž ſapuvidi ſe je tudi 40. dny poſtil ǀ vener nej ſmò vſy mej te isvolene sapiſſani im. mn. m ǀ v'mojh rokah ſte sapiſsani im. mn. m ǀ slate bandjere ſo v'roKah dershali, nad Katerih ſo bile sapiſsane im. mn. ž, inu smalane te S. S. Zhednoſti Boshye ǀ nyh jmena ſo noter sapiſſane im. mn. ž/s ǀ de bi nyh imena ſapiſſane im. mn. ž/s bila v' Bukvah teh isvolenih ǀ v' rokah dershè sapiſſane tož. mn. m vſe moje grehe ǀ je en perſt dershal, inu kasal taiſte beſſede v'Modroſti sapiſſane tož. ed. ž ǀ ſò te pushtabe ſapiſſane tož. mn. ž nashli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane tož. mn. ž ǀ je na suojh ramah noſsil imena Israelovih otruk sapiſsane tož. mn. ž/s 2. vpisan, včlanjen: v' letej S. Bratauszhini je bila sapiſſana im. ed. ž
Svetokriški
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
Svetokriški
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
Svetokriški
zgrevan -a prid. skesan: na letu grè v' Zerku sgrevan im. ed. m ǀ pogleda ter vidi, de je ſgrevan im. ed. m v'ſvojm Serzi ǀ s' grevan im. ed. m kakor ta sgubleni Syn pred tvojo Dobruto ſposnam mojo veliko pregreho ǀ zhe bodo ſturili tu kar ſturj en sgrevani im. ed. m dol. tat ǀ shlishim de meni pravi una sgrevana im. ed. ž dusha ǀ Shelish o ti greshna, ali vener s'grevana im. ed. ž dusha narpoprej en vezhni mijr shnijm ſturiti ǀ nihdar ſvoje Milostive ozhy neoberne od te greshne sgrevane rod. ed. ž dushe ǀ s'enkrat sdihnit s'praviga sgrevaniga rod. ed. s serza moresh G: Boga ſi vdobiti ǀ Gospud ſe vſmili zhes tiga sgrevaniga tož. ed. m ži. hlapza ǀ ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano tož. ed. ž dusho ǀ poſt ſzhiſti nasho pamet, meſſu pokornu ſturj duhu, ſerze pokornu, inu sgrevanu tož. ed. s ǀ imash s' tem sgrevanem or. ed. m Davidam pohleunu rezhi ǀ puſtiſe shlishat s' pohleuno, inu s' grevano or. ed. ž shtimo ǀ s' grevanem or. ed. s ſerzam ǀ pohleuni, inu sgrevani im. mn. m ſte v' to Boshio vesho prishli Boshjo beſſedo poshlushat ǀ Tezite vſe greshne sgrevane im. mn. ž dushe k'vaſhimu G. Bogu ǀ premisli tu Nebesku veſſelje perpraulenu tem sgrevanem daj. mn. greshnikom ǀ vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane tož. mn. m ǀ videozh nyh pohleune gvante, nyh shaloſtne ozhij, nyh bleda liza, nyh sgrevane tož. mn. ž/s ſerza → zgrevati se
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Svetokriški
znamenje -a s znamenje: Letu je enu gvishnu ſnamine im. ed. de ta dusha bò pogublena ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine im. ed., de taisti zhloviK je pameten ǀ kakot snaminie im. ed. na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom oſtane ǀ Lok je ſnaminje im. ed. tiga boia ǀ v'tej bi ſe snaminje im. ed. vidlu ǀ kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tiga ſnaminja rod. ed. puſtil vidit ǀ ta kateri nej imel tiga ſnamina rod. ed., ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta ſposnali ǀ vekshi snamina rod. ed. ſvoje lubesni nam nej magal puſtiti ǀ cilu s'roko snaminia rod. ed. S: Chrisha na vashe ſerce ne ſturite, de bi yh odgnali ǀ Na grob tyh Machobejeriou ſo bily ſturili saresat ſtebre, k' ſnaminu daj. ed., de ony ſo bily grunt Israelske Vere ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu daj. ed. tiga merù ǀ je taiſti nebeski Lok, k' ſnaminju daj. ed., de je nam myr od G. Boga sadubil ǀ k'snaminu daj. ed. tiga myru eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ Romulus, inu Remus k'ſnaminu daj. ed. te hualeſhnosti, ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ k'snaminiu daj. ed. ſvoje lubesni ſi je bil en perst odresal ǀ Studenizi, inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu daj. ed. njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ ſturi ſnamine tož. ed. Krisha ǀ de sna snamine tož. ed. s: Chrisha sturiti ǀ Ajdouski Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tož. ed. tu dreuje ǀ G. Bug sa ſnaminie tož. ed. tiga myru poſtavi Lok ǀ s' oroshiam nam da sa gvishnu ſnaminje tož. ed. tiga myru ǀ Jeſt hozhem tebi dati enu ſnamjne tož. ed. ǀ je proſsila Mario Diuizo, de sa nje trosht bi hotela eno snanie tož. ed. dati v'katerem ſtanu ta nje Nuna ſe najde ǀ ti ſi bila v' ſnamini mest. ed. te Vage rojena ǀ v' tem Nebeſkem ſnaminu mest. ed. tiga leva ǀ ſe porodi pod ſnaminam or. ed. te Vage ǀ Saſnamenouan s' snaminam or. ed. shiviga Boga ǀ kadar eni Bogaboyezhi ludje bi ne bilij hudizhe s' ſnaminiam or. ed. S. Chrysha, inu S. Molitvo odgnali ǀ vſy ſo bili sasnamenouani na herbitu s' snamenam or. ed. ene Sulize ǀ s'ſnaminom or. ed. shnimij je govorila ǀ ta snamina im. mn. nej ſo sadosti, sakaj takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja tož. mn. teh sheblou ǀ vidimo takushna snamina tož. mn., Kakorshna ſe bodo na Sodni dan godila ǀ mei drugimi snamini or. mn., is katerih ſe more doli vſet, gdu je mej timi isvolenimi
Svetokriški
zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
Svetokriški
želo -a s želo: ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa, kakor ena zhebela preſs shella rod. ed. (I/1, 36) ǀ Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho. Tizam klun, zhebelli, sershenù, oſſi je dall shella tož. mn. (II, 357)
Svetokriški
živ -a prid. živ: Tankaj vidim Ierneja de shivu im. ed. m ſe pusti odrejti ǀ Manichæus je bil shiu im. ed. m na meh odert ǀ ſo diali, de ſte huda kakor shiu im. ed. m ogin ǀ v'ſvetim vblatu ſe najde ta pravi shivi im. ed. m dol. Bug ǀ jeſt ſe zhudim de shiva im. ed. ž ſi odſhla ǀ ona pak nej uredna de je shiua im. ed. ž ǀ vſe kar je shivu im. ed. s bilu ſa nimij je shlu ǀ pred oblizhe praviga shiviga rod. ed. m Boga ǀ So mene sapuſtili kateri ſim ta pravi ſtudeniz shive rod. ed. ž vode ǀ prezej vſe kar je bilu shiviga rod. ed. s potoni ǀ po ſmerti ſe prikashe timu shivimu daj. ed. m ǀ krajl Saul nemore Davida shiviga tož. ed. m ži. terpeti na semli ǀ shiriga tož. ed. m ži., inu veſseliga najdejo ǀ de bi taiſto shivo tož. ed. ž imeli ſeshgati ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo tož. ed. ž sghati ǀ v' ſebi imà shiuu tož. ed. s apnu teh hudih shejll ǀ ima en mozhan grad na shivi mest. ed. ž skali ſisidan ǀ ta dua Mladenizha shiua im. dv. m, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta ǀ nikar li shivi im. mn. m temuzh tudi martvij ſo tej nepametni shivini perglihani ǀ Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy im. mn. m v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo dokler ſmò shiuy im. mn. m ǀ Ene shive im. mn. ž v'ogin skozhjo ǀ pravizhni Rihter teh shivih rod. mn., inu mertvih ǀ Pravizhnishi je tem mertuem, kakor pak tem shivim daj. mn. pomagat ǀ karsheniki pak shivem daj. mn. eniga piſselza kruha nepodadò ǀ G: Bug, kateri li shive tož. mn. m offre lubi ǀ ſhive tož. mn. m bi oderli, inu nyh Koshe predali ǀ Xeuxes ta imenitni Malar taku kunshtnu je bil smalal de tize shive tož. mn. ž
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Svetokriški
žleb -a m žleb, kanal: shivènie je raunu kakor voda, katera tezhe po semli: Ali sakaj perloshi to beſſedo po semli? inu sakaj nepravi po shlebi mest. ed.? dokler po shlebi mest. ed. hitrèshi tezhe kakor po semli? Samerkajte de voda katera tezhe po shlebah mest. mn. obeniga duha neudobi ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah mest. mn. pelati Množinski obliki lahko kažeta na možni nastavek žleba ž, ki pa ne bi imel vzporednice pri nobenem drugem sloven. piscu in v nobenem drugem slovan. jeziku.
Svetokriški
Jezabel(a) -le ž osebno lastno ime Jezabela: Ti, ti ſi una nesramna Jezabel im. ed., katera ſe lepotizhish, nagoto kashesh ǀ je bila loterska, inu nesramna, kakor Iezabel im. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel im. ed. ǀ pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel im. ed. reſtargali ǀ s' kuſi to greshno krajlizo Iazabel im. ed. ǀ Prekleta je bila Iezabela im. ed., ter pſy ſo jo bily reſtargali ǀ ty veliki grehi Faraona, Herodesha, Davida, Manaſſa, Iezabele rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni lete offertne, inu golufne Jazabele rod. ed. ǀ ie reſnizo krailize Iezabeli daj. ed. govuril ǀ kokar Iezabelo tož. ed. bodo zukali inu tergali ti paklenski pſy ǀ Elia kadar je v' puszhavo bejshal pred Krajlizo Jezabelo or. ed. ǀ Te nezhiste Iezabele im. mn., bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim perſonam neproſile Jezabéla, lat. V Iezabel, Etbaalova hči in Ahabova žena (SP 1 Kr 16,31)
Svetokriški
Maksimi(a)nus -na m osebno lastno ime Maksimijan: Maximianus im. ed. Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje ǀ Ceſſar Diocletianus, inu Maximinus im. ed. ſo bily poslali ſvoje Rihtne hlapze v' to deshelo Noricum imenovano ǀ neusmilenoſt je bila tiga Trinoga Maximina rod. ed., kateri je bil ſapovedal S. Catharino v' jetje vurezhi ǀ nyh Capitan k'sholneriam pravi: My bi bily nehualeshni, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali, inu v'roke Maximianu daj. ed. dali ǀ shnimy je shal k' Maximinu daj. ed. ǀ s' Ceſsarjam Diocletianam, inu Maximianam or. ed. Márk Avrélij Valêrij Maksimiján, lat. Marcus Aurelius Valerius Maximiānus, rimski cesar in Dioklecijanov socesar (286–305); → Masimianus
Število zadetkov: 224