Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
àjd ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ ástar.  
  1. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan
  2. 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči
    ♦ 
    etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
SSKJ
gigánt -a (ā) 
  1. 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad gigantov z bogovi
    // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: portal nosita dva giganta
  2. 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je gigant
    // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi gigant umetnosti, znanja
  3. 3. publ., ekspr. zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: zgradili so hidroenergetski gigant; obratovati je začelo več novih industrijskih gigantov; tehnični gigant
SSKJ
gorostás -a (ȃ) star. velikan, orjak: zrasel je v pravega gorostasa
SSKJ
kiklóp tudi ciklóp -a (ọ̑) 
  1. 1. v grški mitologiji velikan z očesom sredi čela: to je svet favnov in silenov, siren in kiklopov
  2. 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek: kdo se ne bi bal takega kiklopa
SSKJ
míseln -a -o [səlprid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na mišljenje ali misel:
    1. a) računanje je miselni akt; to zahteva miseln napor; človekove miselne in čustvene sposobnosti / ekspr. čudil se je njegovi miselni ostrini / biti ustvarjalen na miselnem, teoretičnem področju / otrok je v miselnem razvoju zaostal umskem
    2. b) miselno obvladovanje sveta / to je podpiranje miselne lenobe; biti sposoben velike miselne zbranosti; tedaj se mu je razkrilo miselno ozadje problema
    3. c) ekspr. miselna globina knjige; miselno in čustveno bogastvo; izluščiti miselno jedro / poiskati miselne zveze / ni se mogel vključiti v njegov miselni krog / možni so različni miselni sistemi; ekspr. raziskati njegovo miselno pot od tolstojanstva do marksizma / ekspr. on je pravi miselni velikan
    4. č) miselna slika je vse bolj bledela
    5. d) sodobni miselni razvoj je šel v drugo smer; napredni miselni tokovi / miselno ozračje na šoli
    6. e) v tem filmu prevladuje miselni ton; to je miselna glasba
  2. 2. nanašajoč se na pravilno, logično mišljenje: miselna utemeljenost trditve / delati miselne napake / miselni problemi; miselna igra / ekspr. miselna telovadba; miselno delo ga utruja umsko
  3. 3. v zvezi miselni svet skupek misli, pojmov, sodb o življenju, svetu, morali; miselnost: hotel je pobliže spoznati njihov miselni svet / miselni svet srednjega veka / njegov miselni svet je ozek
    ♦ 
    lingv. miselni prislov prislov, ki izraža razmerje govorečega do povedanega; lit. miselni prestop pojav, da se stavek ne zaključi hkrati z verzom, ampak sega v naslednji verz; enjambement; miselna lirika; rel. miselna in ustna molitev
    míselno prisl.: miselno aktivizirati učence; miselno se zbrati; čustveno in miselno zrel človek
SSKJ
óber óbra (ọ́) star. velikan: spopasti se z obrom
SSKJ
stóók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto oči: stooki velikan
SSKJ
stórók -a -o prid. (ọ̑-ọ̑ ọ̑-ọ̄) v pravljicah ki ima sto rok: storoki velikan
SSKJ
titán1 -a (ȃ) 
  1. 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad titanov z bogovi
    // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: vrče nad fontano držijo titani
  2. 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je titan
    // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi titan znanja; povzpel se je do titana v industriji
    ♦ 
    astr. Titan največji in najsvetlejši Saturnov satelit
SNB
tról -a m (ọ̑)
1. živ., v germanski mitologiji škratu ali velikanu podobno bitje: palčki in troli; Tak je kot kakšen trol ali škrat ali kaj podobnega
2. člov. rač. žarg. kdor v spletnih klepetalnicah, na forumih, blogih in v podobnih skupinah postavlja izzivalna ali zastranitvena vprašanja, sporočila z namenom doseči čustven odziv pri drugih članih take skupine ali jih odvrniti od osnovne teme pogovora: Najbrž mora vsak ustvarjalni bloger, ki si zasluži biti na lestvici najbolj branih, imeti svojega trola E agl. trollstnord. troll 'velikan, demon, zli duh'
SSKJ
učenóst -i ž (ọ̑) obsežno in poglobljeno znanje s področja znanosti: zaradi učenosti so ga spoštovali; s svojo učenostjo si je pridobil velik ugled / ekspr. temu vprašanju njihova učenost ni bila kos; knjiž. Matija Čop, velikan učenosti / ekspr. kaj bi s takimi učenostmi učenimi spoznanji, ugotovitvami
// ekspr. znanje, zlasti šolsko, nepraktično: razlagati mladini učenost; papirnata, siva, šolska, tuja učenost
● 
star. obesiti učenost na klin, kljuko opustiti študiranje; star. mnogi Slovenci so odhajali po učenost na Dunaj so odhajali študirat; star. hram učenosti šola
SSKJ
velikán -a (ȃ) 
  1. 1. v pravljicah nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: stooki velikan; velikani in palčki
  2. 2. ekspr. nenavadno velik in močen človek: zrasel je v pravega velikana
    // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: duhovni, znanstveni velikan; športni velikani; velikani slovenske kulture
  3. 3. ekspr., s prilastkom zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: gradnja novih hotelskih velikanov / vodstvo tekstilnega velikana velike tekstilne tovarne, trgovine
    // kar je veliko sploh: s snegom pokriti gorski velikani / pristanek zračnega velikana
SSKJ
velikánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ženska oblika od velikan: dekle je velikanka med vrstnicami / prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka
  2. 2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka
SSKJ
velikánstvo -a (ȃekspr.  
  1. 1. dejstvo, da je kdo velikan: gargantovska komika velikanstva
  2. 2. dejstvo, da je kaj velikansko: velikanstvo kraških jam / velikanstvo idej
SSKJ
zráven [vənpredl. (ȃz rodilnikom  
  1. 1. za izražanje položaja v bližini česa ali premikanja v tak položaj: sedela sta drug zraven drugega; zraven hiše raste velik oreh; postavila se je zraven njega / tik zraven okna je počilo; tukaj zraven zida
  2. 2. za izražanje dodajanja: zraven dobrih lastnosti je imela tudi slabe; pesnika je zraven ljubezni do izvoljenke navdajala še ljubezen do domovine / v vezniški rabi v šoli je med najboljšimi, zraven tega pa precej pomaga doma
  3. 3. za izražanje primerjave: zraven drugih je bil pravi velikan; postavljati Koseskega zraven Prešerna
  4. 4. star. kljub: skopuh je zraven velikega bogastva siromak
Število zadetkov: 15