Zanima me, katero ločilo uporabiti npr. v vabilu, ko spodaj napišemo: Vljudno vabljeni. ali Vljudno vabljeni!
Sta možni obe obliki ali je katera ob teh dveh oblik bolj priporočljiva? Hvala za vaš odgovor.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Raba ločil v vabilih
Jezikovna
O »goveji glasbi« v slovarjih
Vljudno vas prosim, da izbrišete iz internetnega slovarja slovenskega knjižnega jezika, žaljivko »goveja glasba« slovensko narodnozabavno glasbo – v zvezi s ključno iskalno besedo, ki je glasba.
Za vse, ki spoštujemo slovensko narodnozabavno glasbo predstavlja izraz »goveja glasba« žaljivko, ne glede na to, kako si to kdo pojasnjuje oziroma predstavlja.
Ta žaljivka žali naše osebno dostojanstvo, ki je ustavna človekova pravica v slovenski ustavi in je pravno varovana.
Zato kot slovenski državljan in odvetnik v pokoju, vljudno prosim, da navedeno žaljivko izbrišete iz slovarja slovenskega knjižnega jezika, da se ne bo uporabljala kot uradno priznani sinonim za slovensko narodnozabavno glasbo.
Jezikovna
Jezikovne izbire: »kupovati na spletu« ali »po spletu«
Vljudno prosim za pomoč glede pravilne besedne zveze: ali je pravilno »kupovati na spletu« ali »kupovati po spletu«?
Jezikovna
Mala ali velika začetnica pri priložnostno skrajšanih imenih
Vljudno vas prosim za pomoč pri uporabi velike oziroma male začetnice, kadar se v besedilu uporablja »v nadaljevanju«.
Primer: ... ko govorimo o Pogodbi o odstopu terjatev (v nadaljevanju: pogodba) ...
Ali se v uporablja mala ali velika začetnica? Če sta pravilni obe možnosti bi vam bila hvaležna za razlago, v katerem primeru se uporablja katera možnost.
Jezikovna
Nagovor v dopisu
Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...
ALI
Spoštovani gospod X,prijavljam se ...
ALI
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...
Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?
Jezikovna
Nastanek pozdrava »na svidenje«
Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:
svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.
Jezikovna
Pisanje zemljepisnega poimenovanja »slovenska Istra«
Vljudno vas prosim za odgovor na spodnje vprašanje, s katerim se ukvarjam že dlje časa in kjer me odgovori lektorjev iz prakse, da je pač raba velike začetnice v porastu (torej Slovenska Istra namesto slovenska Istra), ne prepričajo, ker si tako lahko odgovorim tudi sama.
Zato vljudno prosim za strokovno utemeljitev ene ali druge možnosti, na katero se bom lahko oprla pri nadaljnji rabi male/velike začetnice in še zlasti v debati o tej temi.
In sicer gre za vprašanje v zvezi z rabo male/velike začetnice pridevnika slovenski v nenaselbinskem zemljepisnem imenu, ki označuje slovenski del Istrskega polotoka, to je slovenska/Slovenska Istra.
Menim, da prva beseda sploh (še) ni del zemljepisnega imena, temveč ga zgolj (še) natančneje določa, podobno kot je v primeru avstrijska Koroška.
Proti rabi velike začetnice govori tudi dejstvo, da ne rabimo velike začetnice, ko govorimo o hrvaškem delu Istre, torej zgolj Istra oz. hrvaška Istra ali hrvaški del Istre, ne pa Hrvaška Istra.
Zavedam se, da je pogostost rabe male/velike začetnice v prid slednji, kar si razlagam z močjo prestižnosti, ki jo pač ima velika začetnica ...
Kako se torej odločiti? Je v tem primeru raba lahko utemeljitev za veliko začetnico?
V. T.
Jezikovna
Jezikovna
Prevzemanje imen iz kitajščine
Dogovarjam se za izdajo knjige kitajskih pravljic in me zanima, kakšne so uradne smernice glede latinizacije kitajskih pismenk v slovenščini. Namreč, kot sem seznanjena, se v slovenščini do sedaj ni priznavalo uradne, s strani LR Kitajske, določene transkripcije imenovane pinyin in se je latiniziralo po principu »piši kao što govoriš«, s čimer pa se sama ne morem strinjati, ker obstaja uradna verzija in bi se jo moralo po mojem mnenju spoštovati. Zato vljudno prosim za vaše stališče oziroma informacijo, ali se je na tem področju že kaj spremenilo.
Jezikovna
Vejica in pesniška besedila: Kajuh
Vljudno prosim za pomoč pri rabi vejice v konkretnem primeru. Menim, da je v spodnjem primeru za besedo bel vejica – ali se motim?
Samo en cvet, en češnjev cvet, dehteč in bel, odlomi, moja draga!
Jezikovna
Beseda »dokumentalist«
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
Jezikovna
Imena posebnih dnevov: »rektorjev dan« in »dan univerze«
Vljudno prosim za odgovor, ali se rektorjev dan piše z veliko ali malo začetnico.
Jezikovna
Istovrstni vezniki in vezniški izrazi na maturi – kaj je napaka in kaj možnost?
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
- Vedel je, kako jo bo resnica prizadela. NAMESTO: da
- Zanima me, če je to prav. NAMESTO: ali
- Živimo v družbi, kjer se pravila oblikujejo na podlagi … / V primerih, kjer ... NAMESTO: v kateri, v katerih
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Jezikovna
Izbira ločila pri alinejnem naštevanju
Vljudno bi prosila za malo pomoči, in sicer če naštevamo s črkami A Zavarovanje B Varčevanje C Skladi ali so za črkami A, B, C pike?
A. Zavarovanje
B. Varčevanje
C. Skladi
Jezikovna
Izvor (koroškega) priimka »Wakounig« in povezava z »Bakovnik«
Vljudno Vas prosim, če mi lahko podate etimološko razlago pogostega koroškega priimka Wakounig, katerega nosilci so večinoma Slovenci. Osebno sem skoraj prepričan, da je v zvezi s slovenskim priimkom Bakovnik (37 nosilcev, od tega 22 na Gorenjskem po podatkih statističnega urada (junij, 2021); domnevam tudi, da je priimek v zvezi z istoimenskim krajevnim imenom v neposredni okolici mesta Kamnik, s katerim danes tvori skupni mestni areal. Najlepša hvala za pomoč in želim Vam še naprej uspešno delo, polno izzivov, ki jih gotovo nikoli ne zmanjka.
Jezikovna
Izvor krajevnega imena »Kališče«
Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.
Jezikovna
Izvor oz. pomen priimka »Barlič«
Vljudno prosim za pomen in izvor priimka Barlič.
Glede na moje raziskovanje sklepam, da pomeni šaljivec, nakladač, sosed ali mejaš.
Jezikovna
Jezikovna
Izvor priimka »Širovnik«
Na spletnih straneh ZRC SAZU sem opazil vaša pojasnila glede izvora priimkov. Vljudno bi prosil za informacijo glede izvora priimka Širovnik.
Jezikovna
Kako pisati imena slovenskih pokrajin?
Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico:
alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraškepokrajine ter obsredozemske pokrajine.
Glede zapisovanja smo npr. v Senegačnikovi knjigi Slovenija in njene pokrajine, kjer piše o regionalizaciji (uporablja najnovejšo), prebrali: er gre za imena velikih sestavnih delov Slovenije, ki jih štejemo za pokrajine, pišemo njihova imena z veliko začetnico.
V učnem načrtu za geografijo je uporabljena mala začetnica, v učbenikih pa je različno.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 44
Dostopnost