Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
vrhkléten -tna -o prid. (ẹ̑)
etn. postavljen, zgrajen vrh kleti: vrhkletna hiša
SSKJ²
vrholéti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: pojasnilo vrholi v očitkih izdajalstva
SSKJ²
vrholíčiti -im nedov. (í ȋ)
zastar., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: njegova izpoved vrholiči v tej pesmi
SSKJ²
vrhovàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat: vrhovato drevo
2. star. zvrhan: vrhovat jerbas jabolk / nameriti vrhovato mero
    vrhováto prisl.:
    vrhovato poln
SSKJ²
vrhováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: družabno življenje vrhuje v zimskih mesecih
● knjiž. ko je sonce najbolj vrhovalo, ga je zakril oblak ko je bilo sonce najvišje
SSKJ²
vrhôvski -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na vrhovce ali vrh: vrhovski otroci / vrhovske vasi
SSKJ²
vrhún -a m (ȗ)
ekspr. hrib, vrh1: od vrhunov je prihajala nevihta
SSKJ²
vrhúnec -nca m (ȗ)
1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: delavsko gibanje je doseglo vrhunec / pisatelj je na ustvarjalnem vrhuncu
// stopnja največje intenzivnosti: boji so dosegli vrhunec; knjiž. stvar je dozorela do vrhunca; ekspr. veselo razpoloženje je prikipelo do vrhunca / biti na vrhuncu moči
2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta stavba je vrhunec moderne arhitekture / to predstavo štejejo za vrhunec sezone
3. star. vrh1: najvišji vrhunec gorovja / vrhunci smrek
SSKJ²
vršác -a m (ȃ)
knjiž. (visok) vrh, gora: dolino obkrožajo mogočni vršaci; povzpeti se na vršac / vršaci gora vrhovi
SSKJ²
vŕšek1 -ška m (ȓ)
nar. vrh1: vršek gore / vršek prsta
SSKJ²
vršìč -íča m (ȉ í)
1. manjšalnica od vrh: iz gorske gmote so štrleli številni vršiči; ekspr. sonce se poslavlja od vršičev in gričev
2. vršiček: drevescu se je odlomil vršič / vršič nageljna
SSKJ²
vršíčiti -im nedov. (í ȋ)
knjiž., v zvezi z v dosegati vrh, višek: njegova kritika vršiči v ogorčenem očitku
SSKJ²
vršína -e ž (í) star.
1. vrh1: sonce je zašlo za vršine / ravna, s travo porasla vršina / vršina vala
2. gladina, površina: plavati po vršini; mirna vodna vršina; vršina reke
3. raven2: dvigniti vršino splošne omike
SSKJ²
zádel -a [tudi zadeu̯] m (ȃ)
nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep: koničast zadel
SSKJ²
zatrèp -épa m (ȅ ẹ́)
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe: hiše so obrnjene na cesto z zatrepi; koničast zatrep / streha na zatrep dvokapna streha z zatrepoma na ožjih straneh stavbe
2. geogr. zgornji, klinasto zaključen del gorske doline: priti v zatrep; slap v zatrepu
SSKJ²
žŕd -í ž (ȓ)
dolg, debelejši lesen drog, ki se vzdolžno položi na vrh s senom, snopi naloženega voza in na obeh koncih priveže, da je tovor trdneje nameščen: oviti, privezati žrd z verigo, vrvjo; dolg, suh, visok kakor žrd
SSKJ²
povŕhu1 prisl. (ȓ)
1. izraža stanje na zgornji strani česa ali premikanje v tak položaj: nosil je jopico, povrhu pa bundo; ogrni še plašč povrhu
2. v členkovni rabi izraža dodajanje, stopnjevanje: plačal mu je za delo in povrhu dal nekaj za otroke; ozmerjal ga je in povrhu še premlatil; dan bo dolg in povrhu vroč / kot vzklik vrag vzemi vse skupaj in še tebe povrhu / tu imate kozarec vina za povrhu
● pog. na vsakih deset izvodov je eden povrhu zastonj, brezplačen
3. na hitro, površno: knjigo sem prebral samo povrhu; prim. vrh1
SSKJ²
zvŕha prisl. (ȓ)
zgoraj, na vrhu: zvrha je prst, v globini so pa skale; pren. ta materializem je materializem le zvrha
● gledati na ljudi zvrha zviška; vsega ima zvrha zvrhoma; prim. vrh1
Število zadetkov: 218