Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
obhíšen -šna -o prid. (ȋ)
ki je, se nahaja ob hiši: obhišni vrt
SSKJ²
objémati -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑)
1. (večkrat) imeti roke položene okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva: mati ga je objemala in poljubljala; dolgo jo je objemal; objemal ga je kot brata; vsi so se objemali / objemal jo je okrog pasu, vratu; pren., ekspr. iztegovala je roke predse in objemala temo
// imeti roke položene okrog česa: stal je vzravnano in objemal steber; ves čas si je objemala kolena
2. ekspr. biti, nahajati se okrog česa; obdajati: kozolci in skedenj objemajo dvorišče; čudovit vrt objema stavbo / gosta megla nas je objemala / večerna zarja objema hribovje
3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: objemal ga je čuden občutek; sen, spanec jih objema / mehki spomini jo objemajo / prijetna toplota ji objema telo
● ekspr. ogenj objema celo poslopje celo poslopje gori; ekspr. vztrajno je objemal kozarec držal; pil; ekspr. z očmi je objemal vso dolino gledal, ogledoval
    objemajóč -a -e:
    objemajoč se okrog ramen, so stali v krogu; objemajoče roke
SSKJ²
obsédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
1. sedati okrog česa: ptice obsedajo vrt / star. po večerji so ljudje radi obsedali posedali
// zastar. oblegati: dolgo so obsedali mesto
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža duševno stanje, kot ga določa samostalnik: obseda ga jeza, togota; čudne misli ga obsedajo / v krščanskem okolju hudič ga obseda
SSKJ²
odbežáti -ím dov., odbéži; odbéžal tudi odbêžal (á í) knjiž.
1. zbežati, uiti: vsi so odbežali / odbežal je od doma
2. hitro oditi, steči: deklice so odbežale iz hiše; odbežal je na vrt
3. ekspr. miniti: mladost je prehitro odbežala / lepe sanje so odbežale
SSKJ²
oddrobíti -ím dov., oddróbil (ī í)
1. z drobljenjem odstraniti: oddrobiti pečat; kamenček se je oddrobil od zidu
// rahlo odlomiti, odtrgati: oddrobiti kos kruha
2. oditi s kratkimi, hitrimi koraki: zavrtela se je na peti in oddrobila na vrt
3. prenehati živahno oglašati se s kratkimi glasovi: poslušal je škrjančka, dokler ni oddrobil / slavček je oddrobil svojo pesem
// ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: oddrobila ji je vse novice in odšla
    oddrobljèn -êna -o:
    v žepu je tiščal oddrobljen kos kruha
SSKJ²
odhacáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. okorno, težko oditi: starec je godrnjaje odhacal na vrt / medved je počasi odhacal nazaj v gozd
SSKJ²
odhitéti -ím dov., odhítel (ẹ́ í)
hitro oditi: odhitela je iz sobe; odhiteti na vrt / lastovke so odhitele na jug hitro odletele / avtomobil je odhitel proti mestu hitro odpeljal
SSKJ²
odšépati -am dov. (ẹ̄)
šepajoč oditi: odšepati iz sobe; ob palici je počasi odšepal na vrt
SSKJ²
ográjati1 -am nedov. (á) zastar.
ograjevati: ograjati vrt / plot ograja dvorišče obdaja
SSKJ²
omreževáti -újem nedov. (á ȗ)
1. knjiž. obdajati, ograjevati z mrežo: omreževati vrt / pajčevina je omreževala travo
2. povezovati v omrežje, vzpostavljati omrežje na določenem območju: telekomunikacijsko podjetje je v sodelovanju z vlado začelo omreževati državo
3. ekspr. zvijačno pridobivati si čustveno naklonjenost, zaupanje koga: ona zna omreževati moške
SSKJ²
oprèz -éza m (ȅ ẹ́) knjiž.
1. previdnost, pazljivost: natančnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom
2. v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: vzdolž poti so na oprezu sovražnikovi vojaki; ne moremo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu
SSKJ²
prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ)
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali
    prekopáti se ekspr.
    1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
    2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage
    prekopán -a -o:
    prekopan grob; prekopana greda
SSKJ²
prelopátati -am dov. (ȃ)
knjiž. prekopati, prelopatiti: prelopatati vrt
SSKJ²
preštíhati -am dov. (í)
pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti
SSKJ²
prevóhati -am dov. (ọ̑)
1. popolnoma, v celoti ovohati: pes je prevohal ves vrt
2. ekspr. preiskati, pregledati: vso hišo so prevohali, ne da bi bili kaj našli; prevohal mu je žepe
SSKJ²
razríti -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ)
narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo
// narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki
// poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz
    razrít -a -o:
    od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče
SSKJ²
restavracíjski2 in restavrácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje
SSKJ²
rjúha -e ž (ú)
1. del posteljnega perila pravokotne oblike za pokrivanje ležišča, odevanje: podvihati rjuho; pogrniti posteljo s svežo rjuho; bele rjuhe; flanelaste, platnene rjuhe; rjuha in prevleka; ekspr. imel je tolikšen vrt, da bi ga lahko z rjuho pokril zelo majhen / napenjalna rjuha rjuha z elastiko ob robovih, ki se napne, razpne čez vzmetnico
// ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: bele rjuhe snega
2. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: tožiti se za vsako rjuho zemlje
3. nar. večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: naložiti seno na rjuho / rjuha listja / nosilna rjuha; rjuha nosilnica
SSKJ²
séč3 -í in -i ž, daj., mest. ed. séči (ẹ̑) star.
1. živa meja: seč je delila vrt od polja; obrezati seč; gabrova, smrekova seč
2. travnik, košenica: za hišo je bila prostrana seč
SSKJ²
shranjeválnik -a m (ȃ)
kar služi za hranjenje, shranjevanje česa: shranjevalnik toplote v avtomobilu; zimski vrt je lahko dodatni shranjevalnik toplote / prenosni shranjevalnik slik
Število zadetkov: 153