Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
enovítost enovítosti samostalnik ženskega spola [enovítost]
    stanje, lastnost česa, da ga tvorijo enake, podobne sestavine, razporejene v skladno, trdno celoto, navadno s skupnim ciljem, usmeritvijo
ETIMOLOGIJA: ↑enovit
Celotno geslo ePravopis
Fabian
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Fabiana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime v več jezikih
priimek v več jezikih
IZGOVOR: [fábijan], rodilnik [fábijana]
BESEDOTVORJE: Fabianov
SSKJ²
fárovški -a -o prid. (á)
nanašajoč se na farovž; župniški2, župniščen: farovški vrt / farovški hlapec; farovška kuharica; sam.: farovški so že začeli kositi otavo
Pravopis
fárovški -a -o (á) neknj. pog.: ~ vrt župniščni vrt; ~a kuharica župniška kuharica
Celotno geslo eSSKJ
féta2 féte samostalnik ženskega spola [féta]
    neformalno, primorsko rezina, zlasti tanka
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. fetta ‛rezina’
SLA 2
flančišček
SLA 2
flančnik
Celotno geslo ePravopis
Fleischmann
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Fleischmanna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski botanik in vrtnar
IZGOVOR: [flájšman], rodilnik [flájšmana]
BESEDOTVORJE: Fleischmannov
Celotno geslo eSSKJ
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra]
    1. rastline, ki rastejo na določenem območju
    2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
SSKJ²
fŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. ekspr. zelo hitro oditi, steči: po kosilu sta frknila na vrt
// zelo hitro zleteti, švigniti: ptička je frknila iz grma
2. s hitrim sproženjem upognjenega prsta premakniti, suniti kaj; frcniti: frkniti smet z mize
● ekspr. zajca bom frknil ustrelil
Pleteršnik
gáre, f. pl. 1) zweirädriger Handwagen; der Karren, Mur., Cig., Jan., Vrt., Št., Kor.; — 2) die Futterraufe, die Futterleiter, Cig., M., C., jvzhŠt.; — die Wagenleiter, Raič-C.; — 3) der Haspel, Cig., Slom., BlKr.; — 4) die Zaunthür, Kr.-Valj. (Rad); — prim. nem. die Karre, kor.-nem. garre, lat. carrus, C.
SLA 2
gartelj
SLA 2
garteljc
Celotno geslo Etimološki
gártroža -e ž
Pravopis
Getsémani -ja m z -em zem. i. (ẹ́) |svetopisemski vrt|: na ~u
Svetokriški
Getsemani zemljepisno lastno ime Getsemani: Christus je bil shal v'ta vèrt Gethſemani im. ed. molit ǀ v' tem Verti Gethſemani im. ed. ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani im. ed. ie … prelijl ǀ s'verta Getſemani im. ed. k'Annasu, kaifeshu ǀ Judje je bil perpelal Jskariot v' ta Vert Gezemani im. ed. ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi Getſamani im. ed. ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani im. ed. s' Chriſtuſam molili Getsémani, pristava in vrt pri Jeruzalemu, kjer so Jezusa po zadnji večerji prijeli služabniki velikega duhovnika (SP Mt 26,35).
Pleteršnik
gíbək, -bka, adj. 1) leicht beweglich, gelenksam, Cig., Jan., M.; gibek in šibek, Vrt.; Metulj po cvetju gibka ziblje krila, Zv.; — g. jezik, biegsame Sprache, Cig. (T.); — 2) geneigt: na zlo g., zum Bösen geneigt, ogr.-C.
Pleteršnik
gladílọ, n. 1) das Glättwerkzeug, Cig., Jan., C.; der Glättstein, Mur.; das Poliereisen, Cig.; das Falzbein, Jan.; das Bügeleisen, Mur.; die Glättmaschine, Cig. (T.); zidarsko g., das Ausreibeholz, Cig., Jan., Vrt.; — 2) das Glätten; — pren. spisi so gladila gladni, Zv.
Pleteršnik
glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.-C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
Pleteršnik
glavȃčək, -čka, m. dem. glavač; 1) kleiner Dickkopf, Vrt.; — 2) die Kaulquappe (cottus gobio), Z., C.
Število zadetkov: 1581