Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ)
1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali
    prekopáti se ekspr.
    1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
    2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage
    prekopán -a -o:
    prekopan grob; prekopana greda
SSKJ²
prelopátati -am dov. (ȃ)
knjiž. prekopati, prelopatiti: prelopatati vrt
SSKJ²
preríti -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ)
z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja
// s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete
    preríti se 
    1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave
    ●     ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati
    // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja
    2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej
    3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo
    prerít -a -o:
    zemlja je prerita s krtovimi rovi
SSKJ²
preštíhati -am dov. (í)
pog. z lopato prerahljati, obrniti zemljo: preštihati vrt; prim. prelopatiti
SSKJ²
prevóhati -am dov. (ọ̑)
1. popolnoma, v celoti ovohati: pes je prevohal ves vrt
2. ekspr. preiskati, pregledati: vso hišo so prevohali, ne da bi bili kaj našli; prevohal mu je žepe
SSKJ²
príličen -čna -o prid. (í)
1. knjiž. primeren, ustrezen: iskal je priličen izraz; za sestajanje priličen prostor
2. ekspr. precej velik, precejšen: tako sodi priličen del naše kritike; privarčevala sta prilično vsoto denarja
● zastar. živi od priličnega zaslužka priložnostnega; nar. ta motika je zelo prilična za okopavanje pripravna
    prílično 
    1. prislov od priličen: prilično zaslužiti; v prilično kratkem času so dokončali hišo / v povedni rabi kdaj bi bilo prilično, da vas obiščem
    2. v členkovni rabi približno, skoraj: okus obeh sadežev je prilično isti / vrt je prilično urejen še kar
    ●     zastar. prilično mi boš to povedal ob priliki
SSKJ²
prostóren -rna -o prid., prostórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki ima sorazmerno veliko prostora: prostorna dvorana je bila polna; priti s prostorno torbo / prostoren trg, vrt
2. prostorski: prostorne razsežnosti / prostorna razporeditev
    prostórno prisl.:
    prostorno ločiti; biti prostorno omejen
SSKJ²
púščati -am nedov. (ú)
1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega
2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja
a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke
b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most
3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje
4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli
5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu
6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega
7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže
// s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah
8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj
9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča
10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati
11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe
12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri
● pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj
    puščajóč -a -e:
    hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda
SSKJ²
rájski -a -o prid. (ā)
1. nanašajoč se na raj, nebesa: rajski prebivalci / odtrgati rajski sadež; rajski vrt / rajska ptica v pravljicah ptica, ob katere petju človek pozabi na čas
2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: rajska lepota, sreča / to so rajski kraji zelo lepi; to vino je rajsko zelo dobro
    rájsko prisl.:
    rajsko lepo poje; rajsko lep obraz
SSKJ²
razcvèsti se tudi razcvestì se -cvetèm se, in razcvêsti se -cvêtem se [rascvəsti se in rascvesti se] dov., razcvèl se razcvelà se in razcvêla se in razcvetèl se razcvetlà se in razcvêtel se razcvêtla se (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas
1. narediti cvet, cvete: zaradi tople pomladi se sadno drevje zgodaj razcvete / ekspr. vrt se razcvete / cvet se razcvete se odpre
2. ekspr. dobiti (zelo) zdrav, lep videz: njen obraz se je razcvel; po porodu se je spet razcvela
3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po vojni se je mesto spet razcvelo
// pojaviti se v veliki meri: razcvelo se je zanimanje za antično dramatiko / med njima se je razcvela ljubezen
4. ekspr. raztrgati se, razcefrati se: hlačni rob se hitro razcvete
● ekspr. od zadrege so se ji razcvela lica je zardela; ekspr. od pika se mu je razcvel nos postal temno rdeč; ekspr. ustnice so se ji razcvele v nasmeh nasmehnila se je
    razcvèsti tudi razcvestì, in razcvêsti knjiž.
    povzročiti, da kaj naredi cvet, cvete: pomlad razcvete češnje
    razcvèl -à -ò in razcvèl -a -o in razcvèl -êla -o:
    razcvela šmarnica; razcvelo dekle; 
prim. razcveteti se
SSKJ²
razcvèt -éta m (ȅ ẹ́)
1. glagolnik od razcvesti se ali razcveteti se: razcvet tulipanov, zvončkov / prizadevati si za ponoven razcvet dežele; razcvet obrti je bil razmeroma počasen / kulturni razcvet; razcvet znanosti
2. ekspr. stanje, ko je kaj na visoki stopnji razvoja: razcvet je trajal nekaj let; mesto je zaradi turizma doživelo razcvet; doba razcveta / gospodarstvo dežele je v razcvetu
● ekspr. vrt je v razcvetu vse v njem cveti; ekspr. je v polnem razcvetu je zelo lepa, mlada; vznes. umrl je v razcvetu let mlad
♦ ekon. (gospodarski) razcvet doba, obdobje velike gospodarske dejavnosti
SSKJ²
razgrínjati -am nedov. (í)
1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila
// delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo
3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje
// razmikati: razgrinjati veje
4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike
● publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih
    razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom
    1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo
    2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla
SSKJ²
razkázati tudi razkazáti -kážem dov. (á á á)
1. drugega za drugim pokazati: razkazali so jim knjige, slike; razkazati sobe
// pokazati po delih: gostom so najprej razkazali hišo in vrt; razkazati komu mesto
2. zastar. pokazati: v boju je razkazal veliko moč / v prvem poglavju pisatelj razkaže življenje na podeželju opiše, prikaže
SSKJ²
razkopáti -kópljem tudi -ám dov., razkôplji razkopljíte tudi razkôpaj razkopájte; razkôpal (á ọ́, ȃ)
1. s kopanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: razkopati zemljo; razkopati s krampom, prsti
// narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu sploh: razkopal je slamo in iz nje potegnil zavitek; kokoši so razkopale gnoj razbrskale / razkopati kup
2. s kopanjem poškodovati, uničiti: ko so napeljevali vodovod, so razkopali ves vrt
// ekspr. poškodovati, uničiti sploh: nalivi razkopljejo gorske ceste / otroci so razkopali ptičje gnezdo razdrli
3. ekspr. spraviti v nered: razkopati knjige, perilo / ko so bili otroci sami doma, so razkopali vso hišo
    razkopán -a -o:
    razkopan vrt; razkopana zemlja; postelja je še razkopana
SSKJ²
razkóšje -a s (ọ̑)
1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: odpovedati se razkošju; privoščiti si razkošje / nav. ekspr., v povedni rabi: avtomobil ni razkošje, ampak potreba; to je drago, nepotrebno razkošje; imeti vrt je pravo razkošje; pren. trdil je, da so otroci razkošje
2. stanje, za katero je značilen obstoj take količine materialnih dobrin, ki presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka: v tej hiši je bilo razkošje; to razkošje ne bo dolgo trajalo; občutek razkošja / živeti v razkošju
3. razkošnost: presenetilo nas je razkošje te knjige; razkošje stanovanja
4. razkošna oprema, razkošni predmeti: stanovanje je brez razkošja, a udobno; preproge, slike in drugo razkošje
5. ekspr. velika in raznovrstna količina, množina: svetlobno razkošje; razkošje barv / občudovati razkošje las
SSKJ²
razríti -ríjem dov., razríl in razrìl (í ȋ)
narediti rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt je razril vrt; divji prašiči so razrili njivo
// narediti rove, jarke, jame sploh: ta plug zemljo samo razrije / pobočja so razrili hudourniki
// poškodovati, uničiti: tanki so razrili ceste / ekspr. koze so ji grdo razrile obraz
    razrít -a -o:
    od hudournikov razrite poti; razrito zemljišče
SSKJ²
restavracíjski2 in restavrácijski -a -o prid. (ȋ; á)
nanašajoč se na restavracijo, gostinski obrat: restavracijski prostori; restavracijski vrt / restavracijski gostje
SSKJ²
rjúha -e ž (ú)
1. del posteljnega perila pravokotne oblike za pokrivanje ležišča, odevanje: podvihati rjuho; pogrniti posteljo s svežo rjuho; bele rjuhe; flanelaste, platnene rjuhe; rjuha in prevleka; ekspr. imel je tolikšen vrt, da bi ga lahko z rjuho pokril zelo majhen / napenjalna rjuha rjuha z elastiko ob robovih, ki se napne, razpne čez vzmetnico
// ekspr., navadno s prilastkom kar je temu podobno: bele rjuhe snega
2. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: tožiti se za vsako rjuho zemlje
3. nar. večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, stelje: naložiti seno na rjuho / rjuha listja / nosilna rjuha; rjuha nosilnica
SSKJ²
róžen1 -žna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na rože: rožne čebulice; otroci so pletli rožne kite / rožni vrt / rožni grm; rožni trni / rožno olje eterično olje iz cvetov vrtnic / star. v rožnem maju cvetočem
● star. rožni cvet junij; ekspr. rožna mladost lepa, srečna; knjiž. rožno jutro lepo, jasno
2. knjiž. rožnat: rožna svetloba / rožna lica
♦ bot. rožni koren rastlina s suličastimi, nazobčanimi listi in navadno zelenkasto rumenimi cveti v socvetjih, Sedum rosea; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz življenja Jezusa Kristusa; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
    róžno prisl.:
    rožno cvetoča ajda / piše se narazen ali skupaj: rožno bel ali rožnobel; rožno rdeč
    ♦     bot. rožno rdeči dežen zaščitena alpska rastlina z rožnatimi cveti, Heracleum siifolium
SSKJ²
sáden -dna -o prid. (ā)
nanašajoč se na sad ali sadje: sadne koščice, pečke / škropiti proti sadnim škodljivcem / sadni vrt sadovnjak; sadna drevesnica; sadne sadike; sadne sorte, vrste; obrezovati sadno drevje / sadni mlin; sadna stiskalnica, sušilnica, škropilnica; sadne škarje / sadni pridelek; dobra sadna letina / sadni jogurt; uporabljati sadni kis; sadni sok; sadna kaša gosta jed iz pretlačenega sadja; sadna pita, torta
♦ agr. sadna drozga zmečkano, zmleto sadje; sadno pleme sadna drevesa, ki so nastala s križanjem različnih vrst istega rodu; sadno vino povreti mošt iz sadja; gastr. sadna juha juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom; sadna kupa sadje s smetano, sladoledom, servirano navadno v kozarcih; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; kem. sadni sladkor fruktoza; teh. sadna centrifuga
Število zadetkov: 1581