Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Velika začetnica pri certifikatih

Zanima me, ali se ime certifikata piše z veliko ali z malo začetnico, npr. certifikat družini prijazno podjetje, certifikat športnikom prijazno izobraževanje.

Jezikovna
Velika začetnica pri imenih znamk: »Microsoft Windows« in »iTunes«

Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in MicrosoftWindows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Jezikovna
Velika začetnica pri večbesednih stvarnih lastnih imenih: »Supernova« in »Gigasport«

Kako uporabljamo veliko začetnico pri imenu podjetja sestavljeno iz več besed? Primeri Goriške opekarne ali Goriške Opekarne? Giga Šport ali Giga šport? Super Nova ali Super nova?

Celotno geslo ePravopis
Versace
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
3 Versaceja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
znamka
IZGOVOR: [versáče], rodilnik [versáčeja]
BESEDOTVORJE: Versacejev
SSKJ²
viágra -e ž (ȃ)
zdravilo za odpravljanje težav z erekcijo znamke Viagra: jemati viagro; zdravnik je določil odmerek viagre; tabletka viagre; oglas, recept za viagro
Celotno geslo Frazemi
vlóga Frazemi s sestavino vlóga:
igráti glávno vlógo, igráti odločílno vlógo, igráti pomémbno vlógo, igráti velíko vlógo, igráti vlógo kóga/čésa, iméti glávno vlógo, iméti odločílno vlógo, iméti pomémbno vlógo, iméti velíko vlógo, kdó/kàj ne igrá nobêne vlóge, odigráti glávno vlógo, odigráti odločílno vlógo, odigráti pomémbno vlógo, odigráti velíko vlógo, tó ne igrá nobêne vlóge
Celotno geslo Frazemi
vôda Frazemi s sestavino vôda:
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde, izogibati se kóga/čésa kot hudíč žégnane vode, kàj ne píje vôde, kalíti vôdo [kómu], kot ôgenj in vôda, kot puščáva vôde, kot ríba v vôdi, krí ni vôda, napeljáti vôdo na svój mlín, ne kròp ne vôda, nosíti vôdo v Sávo, ob krúhu in vôdi, obrníti vôdo na svój mlín, pásti v vôdo, peljáti kóga žéjnega čez vôdo, píti víno kot vôdo, plávati kot ríba [v vôdi], počútiti se kot ríba v vôdi, postíti se ob krúhu in vôdi, potrebováti kàj kot Sahára vôdo, potrebováti kàj kot puščáva vôdo, potrebováti kóga/kàj kot krùh in vôdo, precéj vôde bo šè pretêklo, precéj vôde je [žé] pretêklo, prepeljáti kóga žéjnega čez vódo, ráca na vôdi, raztápljati se kot sládkor v vôdi, [sàj] ne gorí vôda, skalíti vôdo [kómu], skočíti v vôdo, speljáti vôdo na svój mlín, speljeváti vôdo na svój mlín, [tám] za devêtimi gorámi [in vodámi], tíha vôda, topíti se kot sládkor v vôdi, trésti se kot šíba [na vôdi], utopíti kóga v žlíci vôde, [vèndar] ne gorí vôda, vihár v kozárcu vôde, vôda na mlín kóga, vôda têče kómu v gŕlo, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, zaíti v nevárne vôde, zdràv kot ríba [v vôdi], znájti se kot ríba v vôdi, znájti se v nevárnih vôdah, živéti ob krúhu in vôdi, življênje ob krúhu in vôdi
Celotno geslo ePravopis
Volkswagen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Volkswagna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
znamka
navadno z malo začetnico volkswagen vozilo znamke Volkswagen
IZGOVOR: [fólksvagǝn], rodilnik [fólksvagna]
BESEDOTVORJE: Volkswagnov
Celotno geslo Sprotni
vplívnica samostalnik ženskega spola
    ženska, ki z ugledom, ki ga uživa znotraj mreže sledilcev, bralcev, zlasti na družbenih omrežjih, pomembno vpliva na njihove odločitve, življenjski slog SINONIMI: influencerka
Jezikovna
Vprašanje glede svetovalnice in njenih pristojnosti

Moje vprašanje se nanaša na vlogo Jezikovne svetovalnice. Nekoč sem nekje zasledila (morda v okviru kake predstavitve, pogovora itd.), da bo to, kar je navedeno v Jezikovni svetovalnici (na Franu), pozneje prešlo in/ali bilo uporabljeno pri pripravi posodobljenih pravil za novi Pravopis. Z drugimi besedami, da so rešitve na vprašanja, ki rešujejo kakšne težje zadeve, odpravljajo vrzeli v zdajšnjih pravilih ipd., ob objavi v Svetovalnici pretehtane in da jih torej lahko upoštevamo kot normativne. Ali če hočete drugače, da je Jezikovna svetovalnica do objavljenih novih pravil nekakšna desna roka zdajšnjega pravopisa. Ali to (še) drži?

Za primer: Facebook ipd. bi po pravopisu iz 2001 (odstavek 147) pisali z malo zač., ker bi pač spadal med znamke, ki se lahko lastnoimensko obravnavajo le v vlogi imenovalnega prilastka. Enako smo dolgo časa šteli, da ne moremo piti znamke (zato pijemo kokto), pijemo pijačo te znamke (zato pijemo osvežilni napitek Cockta). Skladno z novo razlago, uporabljamo Facebook (ne torej striktno facebook).

Razumem razmišljanje glede Facebooka, vendar mi odpre vprašanje o tem, ali smem (naj bi?) razlage in novosti iz Jezikovne svetovalnice uporabiti kot novo normo, da to torej prenesem v prakso. Med lektorji je praksa zelo neenotna. Nekateri menimo, da so (nove) rešitve iz Jezikovne svetovalnice tehtno premišljene in torej merodajne, da jih lahko vnesemo v prakso (posebno ob malce zastarelem Pravopisu), drugi vztrajajo, da novih pravil ne bi smeli prenašati v prakso, dokler ne dobimo posodobljenih pravil (Kdaj pa bo to? Kaj pa do tedaj?). Kaj nam lahko svetujete v zvezi s tem?

SSKJ²
vrednôtnica -e ž (ȏ) fin.
1. listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev: tiskati vrednotnice; kolki, znamke in druge vrednotnice
2. vrednostni papir: razveljavitev vrednotnic
♦ pravn. taksna vrednotnica nekdaj s katero se plača taksa; ptt poštna vrednotnica določen listek, kartonček, obrazec, ki se prodaja na pošti
SSKJ²
vŕteks -a m (ȓ)
koprena za prekrivanje rastlin na vrtu znamke Vrteks: zaščititi, zavarovati posevke z vrteksom; plast vrteksa; slama, veje in vrteks / pokrivanje rastlin z vrteksom
Celotno geslo Sprotni
vulkanizêrstvo samostalnik srednjega spola
    1. dejavnost, ki se ukvarja s prodajo, nameščanjem, popravilom in predelavo avtomobilskih gum 
      1.1 podjetje, ustanova, ki izvaja tako dejavnost  
      1.2 prostor, kjer se izvaja taka dejavnost  
Jezikovna
Začetnica neprve sestavine stvarnega imena: »Kranjski kolaček« ali »Kranjski Kolaček«?

Zanima me ali se slaščičarna v Kranju napiše Kranjski kolaček ali Kranjski Kolaček?

Celotno geslo eSSKJ
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək]
    1. sunkovit trk s čim
    2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
      2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
      2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
    3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama
      3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
    4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo
      4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
    5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
    6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
    7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek
FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno
ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
Jezikovna
Zakaj pišemo imena letal in kratice z malimi začetnicami oziroma črkami?

Po svetu se piše, da je ime družbi Boeing in letalu Boeing 737 MAX. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime rakete Falcon 9, in vesoljske ladje Dragon. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše ime ruske rakete in vesoljske ladje Sojuz. Pri nas oboje z malo. Po svetu se piše kratico za NASA in ESA z velikim črkami. Pri nas samo začetnici obeh kratic ...

Kaj menite vi?

SSKJ²
zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list; zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti
2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto
3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo
4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči; strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem
5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepiti
    zalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom
    zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo
    zalépljen -a -o:
    s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno
SSKJ²
zamenjáva -e ž (ȃ)
1. glagolnik od zamenjati:
a) zamenjava blaga za blago; zamenjava znamk; pogodba o zamenjavi stanovanja / nove knjige dobivajo tudi z zamenjavo / dati kaj v zamenjavo, za zamenjavo / trgovinska zamenjava med državama narašča menjava / narediti zamenjavo
b) zamenjava traku pri pisalnem stroju / med tekmo je prišlo do več zamenjav
c) zamenjava glasov v besedi
č) opazovati zamenjavo straže
d) zamenjave oseb v komediji
♦ mat. zamenjava enega algebrajskega izraza z drugim; medsebojna zamenjava spremenljivk
2. kar kaj zamenja: dobiti, poiskati zamenjavo za pokvarjeni del / za to tujo besedo nimamo ustrezne domače zamenjave
// kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju: na delovno mesto so prišle zamenjave
Pravopis
zamenjáva -e ž (ȃ) ~ znamk; dobiti kaj v ~o, za ~o; ~ glasov v besedi; števn. kupiti ~o za pokvarjeni del stroja
Celotno geslo Sinonimni
zamenjáva -e ž
1.
dejstvo, da pride na mesto česa kaj drugega iste vrste; dejstvo, da pride na mesto česa, kar je v lasti koga, kaj drugega iste vrstepojmovnik
SINONIMI:
menjanje, menjava, knj.izroč. izmenjava, knj.izroč. mena, zastar. menja, knj.izroč. permutacija, knj.izroč. premenjava, knj.izroč. razmenjava, knj.izroč. substitucija, knj.izroč. zamena
2.
dejstvo, da kdo drugi pri kakem opravilu, dejavnosti dobi, prevzame mesto, položaj prejšnjegapojmovnik
SINONIMI:
menjanje, menjava, knj.izroč. izmena2, knj.izroč. premena, publ. rokada, publ. rošada, publ. rotacija
3.
kar kaj zamenja; kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju
SINONIMI:
Število zadetkov: 577