zamenjeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: zamenjevati hrano za obutev / s prijateljem si zamenjujeta knjige, znamke
2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: zamenjevati elastiko
// delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: med igro trener zamenjuje igralce
3. prihajati pri kakem opravilu, dejavnosti na mesto, položaj koga drugega: kdo te zamenjuje pri stroju / zamenjuje delavca, ki je na dopustu nadomešča
4. delati, da pride kaj na mesto česa drugega, to pa na njegovo mesto: strani enačbe lahko poljubno zamenjujemo
5. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugo: zamenjevati skrivališča / zamenjevati hotele
6. imeti koga za drugega, kot je v resnici: sestri sta si podobni, da ju ljudje zamenjujejo; to žensko zmeraj zamenjujem z neko igralko / svobodo zamenjuje z anarhijo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zamenjeváti -újem nedov. zamenjevánje; drugo gl. menjevati (á ȗ) koga/kaj Trener ~uje igralce med igro; ~ znamke; zamenjevati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; zamenjevati koga/kaj z/s kom/čim ~ujejo ga z znanim igralcem; ~ svobodo z anarhijo
Celotno geslo
Sinonimni
zamenjeváti -újem nedov.
1.
kaj za kaj delati, da na mesto česa, kar je v lasti koga, pride kaj drugega iste vrste
SINONIMI:
2.
kaj delati, da na mesto česa pride kaj drugega iste vrste
SINONIMI:
menjavati, menjevati, zamenjavati, knj.izroč. izmenjavati, knj.izroč. izmenjevati, knj.izroč. premenjavati, knj.izroč. premenjevati, zastar. preminjati1, redk. zmenjavati
3.
kaj delati, da na mesto česa pride kaj drugega, to pa na njegovo mesto
SINONIMI:
4.
koga delati, da pri kakem opravilu, dejavnosti kdo drugi dobi, prevzame njegovo mesto, položaj
SINONIMI:
menjavati, menjevati, zamenjavati, knj.izroč. izmenjavati, knj.izroč. izmenjevati, knj.izroč. premenjavati, knj.izroč. premenjevati, publ. rotirati
5.
GLEJ ŠE SINONIM: nadomeščati
Jezikovna
Zapis kitajskih zgodovinskih obdobji in poimenovanj keramike
Želela bi preveriti pravilen zapis velike/ male začetnice za imena zgodovinskih obdobji na Kitajskem:
- obdobje vojskujočih/Vojskujočih se držav;
- obdobje Pomladi/pomladi in jeseni;
- obdobje petih/Petih dinastij;
- obdobje treh/Treh kraljestev;
- dinastija pozni/Pozni Liang;
- dinastija zahodni/Zahodni Xia.
Poleg tega me zanima tudi uporaba velike/ male začetnice za keramiko, ki jo imenujemo po delavnicah, kjer so bile izdelane:
- keramika Ru/ru;
- keramika Ding/ding ..... (Ru/Ding= ime delavnice kot npr. Meissen v Nemčiji).
Jezikovna
Zapis znamk in imen podjetij v besedilu
Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Pravo
SSKJ²
zaščíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zaščito: zaščitni pas drevja; izoliranje in drugi zaščitni ukrepi / zaščitni faktor številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki; zaščitna krema za roke; zaščitne slušalke priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu; zaščitna očala / zaščitni bataljon / zaščitno cepljenje / zaščitni znak ali zaščitna znamka kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa
♦ ekon. zaščitna carina carina, predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov; med. zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; pravn. zaščitni znak ali zaščitna znamka znak, s katerim proizvajalec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih izdelkov; voj. zaščitni ogenj
nanašajoč se na zaščito: zaščitni pas drevja; izoliranje in drugi zaščitni ukrepi / zaščitni faktor številčno izražena stopnja na lestvici, do katere krema, losjon ali gel za sončenje varuje kožo pred škodljivimi sončnimi žarki; zaščitna krema za roke; zaščitne slušalke priprava v obliki slušalk za zaščito sluha pri zelo velikem hrupu; zaščitna očala / zaščitni bataljon / zaščitno cepljenje / zaščitni znak ali zaščitna znamka kar zagotavlja prepoznavnost koga ali česa
♦ ekon. zaščitna carina carina, predpisana zaradi zaščite domačih proizvodov; med. zaščitna maska priprava iz tkanine, ki si jo da zdravstvena oseba čez nos in usta; pravn. zaščitni znak ali zaščitna znamka znak, s katerim proizvajalec opremi svoje proizvode za razločevanje od istovrstnih ali podobnih izdelkov; voj. zaščitni ogenj
- zaščítno prisl.:
zaščitno cepiti
SSKJ²
zatŕgati -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ)
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zatrgati list; znamka se je pri lepljenju zatrgala; kožica ob nohtu se rada zatrga
2. brezoseb. začutiti sunkovite bolečine: v hrbtu ga je zatrgalo
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa: zatrgati list; znamka se je pri lepljenju zatrgala; kožica ob nohtu se rada zatrga
2. brezoseb. začutiti sunkovite bolečine: v hrbtu ga je zatrgalo
- zatŕgan -a -o:
listi v zvezku so bili zatrgani
SSKJ²
zbirálec -lca [zbirau̯ca tudi zbiralca] m (ȃ)
1. kdor kaj zbira: potrpežljiv in natančen zbiralec gradiva; ekspr. zbiralec novic / zbiralec starega železa / zbiralec podpisov / veliko teh slik je pri zbiralcih umetnin; strasten zbiralec knjig, znamk / zbiralci ljudskih pesmi
2. zbiralnik: zbiralec za vodo
1. kdor kaj zbira: potrpežljiv in natančen zbiralec gradiva; ekspr. zbiralec novic / zbiralec starega železa / zbiralec podpisov / veliko teh slik je pri zbiralcih umetnin; strasten zbiralec knjig, znamk / zbiralci ljudskih pesmi
2. zbiralnik: zbiralec za vodo
Pravopis
zbirálec1 -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~ starin, znamk
zbirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zbirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
zbirálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
zbirálčev -a -o [u̯č] (ȃ)
SSKJ²
zbirálka -e [zbirau̯ka tudi zbiralka] ž (ȃ)
ženska, ki kaj zbira: bila je zbiralka mleka za to vas / zbiralka znamk
// kar kaj zbira: živčne celice so zbiralke informacij
ženska, ki kaj zbira: bila je zbiralka mleka za to vas / zbiralka znamk
// kar kaj zbira: živčne celice so zbiralke informacij
SSKJ²
zbíranje -a s (ī)
glagolnik od zbirati: zbiranje in urejanje gradiva / zbiranje oblek, obutve za pomoč poplavljencem / ločeno zbiranje zbiranje, navadno odpadkov, z razvrščanjem po lastnostih / začel je z zbiranjem pristašev / njegov konjiček je zbiranje starega denarja, znamk / javno, množično zbiranje prebivalstva
glagolnik od zbirati: zbiranje in urejanje gradiva / zbiranje oblek, obutve za pomoč poplavljencem / ločeno zbiranje zbiranje, navadno odpadkov, z razvrščanjem po lastnostih / začel je z zbiranjem pristašev / njegov konjiček je zbiranje starega denarja, znamk / javno, množično zbiranje prebivalstva
SSKJ²
zbírati -am nedov. (ī í)
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske namene
// delati, da prihaja skupaj večja količina česa sploh: zbirati hrano, obleko, prostovoljne prispevke; mlekarne zbirajo mleko po posameznih krajih; zbirati staro železo / zbirati denar za nakup stanovanja / zbirati naročnike za novo revijo; zbirati podpise, prijave
2. delati, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbirati delavce za delo na polju; rad zbira otroke okrog sebe / sovražnik že zbira vojsko / pastirji zbirajo čredo
3. delati, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno tekočino zbirajo v posebnih posodah / leče zbirajo ali razpršujejo svetlobne žarke / ekspr. to jezero zbira vodo več rek v to jezero se izliva voda
4. prizadevati si priti do večje količine navadno istovrstnih predmetov, stvari in jih sistematično urejati: zbirati hrošče, znamke; že od mladosti zbira stare knjige / zbirati ljudske pripovedke
5. delati, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbirala je moči, da bi vzdržala; dolgo je zbiral pogum, da ji je priznal ljubezen
● bibl. zbirati komu žerjavico na glavo z dobroto vzbujati tistemu, ki komu prizadeva hudo, slabo vest
1. delati, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov, stvari: otroci so zbirali kamenčke; zbirati na kup / zbirati dokaze, podatke; potrpežljivo zbira gradivo za svojo nalogo; zbirati rastline v študijske namene
// delati, da prihaja skupaj večja količina česa sploh: zbirati hrano, obleko, prostovoljne prispevke; mlekarne zbirajo mleko po posameznih krajih; zbirati staro železo / zbirati denar za nakup stanovanja / zbirati naročnike za novo revijo; zbirati podpise, prijave
2. delati, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom: zbirati delavce za delo na polju; rad zbira otroke okrog sebe / sovražnik že zbira vojsko / pastirji zbirajo čredo
3. delati, da je kaj skupaj, na enem mestu: odpadno tekočino zbirajo v posebnih posodah / leče zbirajo ali razpršujejo svetlobne žarke / ekspr. to jezero zbira vodo več rek v to jezero se izliva voda
4. prizadevati si priti do večje količine navadno istovrstnih predmetov, stvari in jih sistematično urejati: zbirati hrošče, znamke; že od mladosti zbira stare knjige / zbirati ljudske pripovedke
5. delati, da se to, kar izraža določilo, pojavi v zadovoljivi, dovolj veliki meri: zbirala je moči, da bi vzdržala; dolgo je zbiral pogum, da ji je priznal ljubezen
● bibl. zbirati komu žerjavico na glavo z dobroto vzbujati tistemu, ki komu prizadeva hudo, slabo vest
- zbírati se
1. prihajati kam v večjem številu, navadno z določenim namenom: na tej gori se zbirajo planinci; okrog njega, pri njem se zbirajo otroci; ob nedeljah se zbirajo v kavarni, pod lipo; množično se zbirati / družina se je ravno zbirala h kosilu; gostje se že zbirajo prihajajo / zbirati se v skupine, po skupinah
2. prihajati skupaj, na eno mesto: na nebu se zbirajo temni oblaki; odvečna voda se zbira v kanalu / v ustih so se mu začele zbirati sline
3. ekspr. pojavljati se kje, navadno v večji količini, z veliko intenzivnostjo: grenkoba, maščevalnost se ji je zbirala v srcu / v njem se zbira jeza
4. prihajati v stanje, ko je osebek sposoben dalj časa misliti na določeno stvar: dolgo se je zbiral, preden je kaj povedal
● ekspr. nad deželo se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. okrog cerkve so se zbirale kmečke hiše so bile, nastajale; šalj. babe se zbirajo, dež bo
- zbirajóč -a -e:
na trgu zbirajoči se ljudje
Pravopis
zbírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ kamenje na kup; ~ otroke okrog sebe; ~ znamke; zbirati kaj za koga ~ denar za ponesrečene
zbírati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ v kavarni; ~ ~ v skupine, po skupinah; poud. V njem se ~a jeza |kopiči|; Voda se ~a v kanalih
zbírati se -am se (í ȋ; ȋ) ~ ~ v kavarni; ~ ~ v skupine, po skupinah; poud. V njem se ~a jeza |kopiči|; Voda se ~a v kanalih
Celotno geslo
Vezljivostni G
zbírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
SSKJ²
zbírka -e ž (ȋ)
1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko
2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih: imeti, urejati zbirko hroščev; dragocena zbirka starih knjig, listin; zbirka matematičnih nalog; velika zbirka plošč, znamk / muzejska zbirka; stalna razstavna zbirka
3. skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih: zbirka obsega petnajst enot; prvo delo v novi zbirki je roman znanega pisatelja / redna zbirka Mohorjeve družbe / delo bo izšlo v zbirki Znameniti Slovenci / knjižna zbirka
4. delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela: zbirka je izšla v samozaložbi; ponatisniti, urediti zbirko aforizmov; te pesmi avtor ni hotel uvrstiti v zbirko; samostojna pesniška zbirka / Župančičeva zbirka Samogovori
● star. organizirala je zbirko v prid revnih otrok zbiranje denarja, (rabljenih) stvari
♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih; tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; rač. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri računalniku
1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko
2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih: imeti, urejati zbirko hroščev; dragocena zbirka starih knjig, listin; zbirka matematičnih nalog; velika zbirka plošč, znamk / muzejska zbirka; stalna razstavna zbirka
3. skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih: zbirka obsega petnajst enot; prvo delo v novi zbirki je roman znanega pisatelja / redna zbirka Mohorjeve družbe / delo bo izšlo v zbirki Znameniti Slovenci / knjižna zbirka
4. delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela: zbirka je izšla v samozaložbi; ponatisniti, urediti zbirko aforizmov; te pesmi avtor ni hotel uvrstiti v zbirko; samostojna pesniška zbirka / Župančičeva zbirka Samogovori
● star. organizirala je zbirko v prid revnih otrok zbiranje denarja, (rabljenih) stvari
♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih; tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; rač. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri računalniku
SSKJ²
zlepíti in zlépiti -im, tudi zlépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑)
z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose; zlepiti s klejem; lepilo je slabo zlepilo; trdno zlepiti; pren. zlepiti življenje iz drobcev
// zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke
z uporabo lepila povzročiti, da se kaj sprime: zlepiti razbite kose; zlepiti s klejem; lepilo je slabo zlepilo; trdno zlepiti; pren. zlepiti življenje iz drobcev
// zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime: gnojni izcedek mu je zlepil veke
- zlepíti se in zlépiti se, tudi zlépiti se
zaradi lepljivosti pritrditi se drug k drugemu: lasje so se ji zlepili; zaradi vlage so se znamke zlepile / zlepiti se v kepo
- zlépljen -a -o:
zlepljeni drobci kamnin; karton, zlepljen iz več plasti; šop zlepljene dlake; veke so ostale zlepljene
Celotno geslo
Sinonimni
Terminološka
Znamčenje območja
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?
Sem doktorski študent geografije in se ukvarjam z razvojem podeželja v Sloveniji s pomočjo procesa znamčenja območja (ang. place branding ). Gre za vzpostavljanje posebnih blagovnih znamk, ki so vezane na posamezna območja in pogosto v imenu nosijo zemljepisno ime. S takšnimi blagovnimi znamkami se načrtno poskuša pokrajino narediti privlačno, tako da privablja kupce, turiste, kapital, mlade družine itd. Najbolj znana takšna znamka v Sloveniji je »I feel Slovenia«. Moje vprašanje se nanaša na ustreznost slovenskega termina. Nekaterim strokovnjakom je termin znamčenje všeč, drugi pa so mi ga odsvetovali, češ da je nerazumljiv in neuveljavljen. Kakšno je vaše mnenje? Kako bi prevedli sestavino place v terminu place branding ?
SSKJ²
známčiti -im nedov. (á ȃ)
ustvarjati in uveljavljati tržno znamko za doseganje prepoznavnosti: nekatere storitve znamčijo zvezdniki / znamčiti državo, mesto
ustvarjati in uveljavljati tržno znamko za doseganje prepoznavnosti: nekatere storitve znamčijo zvezdniki / znamčiti državo, mesto
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 24
- 25
- 26
- 27
- 28
- 29
- Naslednja »
Število zadetkov: 577
Dostopnost