Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zéta -e ž (ẹ̑)
cigareta slabše kakovosti z imenom Zeta: kaditi zeto / cigarete zeta; v prid. rabi: zeta cigarete
SSKJ²
zúm1 in zoom -a [zúm] m (ȗ)
film., fot. objektiv s spremenljivim zornim kotom: posneti sliko z zumom; zmogljiv zum; nastavitve zuma; pravilna uporaba zuma; bliskavica, zaslonka in zum
// povečava, narejena s takim objektivom: novi objektiv omogoča trikratni zum; gumb, tipka za zum; ločljivost, ostrenje in zum / digitalni, optični zum; v prid. rabi: zum objektiv
SSKJ²
žakár -ja in -a in žakárd tudi jacquard -a [tretja oblika žakárd-] m (ȃ) tekst.
1. naprava na statvah, pletilnem stroju za izdelavo tkanin, pletenin z bogatimi, velikimi vzorci: tkati z žakarjem
2. vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvah; žakarska tkanina: tkati žakar; v prid. rabi: žakar tkanina žakarska tkanina
♦ papir. žakar lepenka žakarska lepenka
SSKJ²
želé -êja m (ẹ̑ ȇ)
1. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina, zdriz: jesti, kuhati žele; preliti z želejem; marmelade in želeji / jabolčni, pomarančni, ribezov žele
2. prozorno ali prosojno zdrizasto mazilo, krema: namazati lase z želejem; glicerinski žele; žele za nohte
// prozorna ali prosojna zdrizasta snov sploh: zmes se spremeni v žele / zobna krema v obliki želeja; v prid. rabi: žele bonboni
SSKJ²
žívio tudi žívijo medm. (ȋ)
1. izraža
a) slavljenje, poveličanje: živio predsednik, zmagovalec
b) navdušenje, odobravanje: ob čudovitih prizorih so gledalci vzklikali: živio
// pri nazdravljanju izraža voščilo in poziv, da se izpije: na zdravje, na mnoga leta! Živio / živio, sta trčila in izpila
2. pog., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živio, si sam doma / o, živio, kam greš / oprosti, mudi se mi na vlak, živio; sam.: vzklikati (komu) živio; v prid. rabi: živio klici; prim. živeti, živel

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?

Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?

Jezikovna
Kako je bolje: »os x« ali »x os«?

Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.

Jezikovna
Kako je prav: »masterski« ali »mastrski študij«?

Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.

Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.

Jezikovna
Kako narediti pridevnik iz besedne zveze »socialno podjetništvo«?

Kako narediti pridevnik iz besedne zveze socialno podjetništvo? V rabi se največ uporablja pisanje narazen: socialno podjetniški, po pravopisu pa bi se moralo pisati skupaj. Kaj upoštevati, česa se držati?

Jezikovna
Katera oblika je za izražanje bolj primerna: »po moje« ali »po mojem«?

Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.

Jezikovna
Kritika imena »Ljubljana Festival«

Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).

Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.

Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).

Jezikovna
Normativne odločitve glede izbire »glamping« in »glampinški«

Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?

Jezikovna
Predložne zveze pri prevzemanju iz južnoslovanskih jezikov

Ali pri prevzemanju krajevnih imen iz bosanščine, črnogorščine, hrvaščine in srbščine (BČHS) pri mestniških in tožilniških predložnih zvezah ohranjamo predlog na, ki se pojavlja v izvirniku, npr. ob imenih mest, krajev ali delov mest: na Cetinju, na Žabljaku, na Trsatu, na Voždovcu, na Dorćolu, na Zvezdarji, na Vračarju, na Čuburji, na Limanu, na Divčibarah, na Rudniku? Kako ravnati v primeru Kastva, kjer je v knjižni rabi uveljavljena zveza na Kastvu, domačini, ki so na hribu, govorijo va Kastve?

Jezikovna
Slovenska oblika besede »wellness« je »velnes«

Kako pravilno sloveniti besedo wellness?

Jezikovna
Zloženka »DOKU«

Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?

Jezikovna
Zloženke s kratico v prvem delu: z vezajem ali brez njega?

Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?

Število zadetkov: 536