Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
shábiti, -hȃbim, vb. pf. = izhabiti, verstümmeln, verderben, beschädigen, C., Mik.
Besedje16
shabiti glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)
Celotno geslo Kostelski
shabiti ► sˈxaːbėt sˈxabin dov.
Prekmurski
shája -e ž pripona, končnica: Tak kak vu etoj szlovenszkoj rêcsi lagojina korén je lagoj, szhája je ina AIN 1876, 70
SSKJ²
shajalíšče -a s (í)
kraj, prostor za shajanje: čakati na shajališču; kraj je priljubljeno shajališče; shajališče društva, poslovnih ljudi, študentov
Pravopis
shajalíšče -a s (í) ~ mladostnikov
Celotno geslo Sinonimni
shajalíšče -a s
GLEJ SINONIM: zbirališče
Celotno geslo Etimološki
shajalíšče – glej hodīti
Pleteršnik
shajalíšče, n. der Ort, wo man zusammenzukommen pflegt, der Versammlungsort, Mur., Cig., Jan., C., nk.; shajálišče, Ravn.-Valj. (Rad).
Celotno geslo Hipolit
shajališče samostalnik srednjega spola
SSKJ²
shájanje -a s (ȃ)
glagolnik od shajati se: prepovedati shajanje; shajanje ljudi je bilo takrat nevarno; shajanje s prijatelji; prostor za shajanje
Prekmurski
shájanje -a s
1. izhajanje, izviranje: Po tvojem vekivecsnom od Ocsé, i Sziná ſzhájanyi KM 1783, 47
2. izpeljava: dp. gonoszság, eto je rêcs szhájanya AIN 1876, 70; Na szhájanye gledoucs a) szo korenászti ali neszhájani pronomeni KOJ 1833, 35; csi je v-koréni t litera bila, ona obsztáne i vu szhájanyi, dp. Kétség KOJ 1833, 5; Etaksa szhájanya sze bole navcsijo z-návade KOJ 1833, 19
Celotno geslo Hipolit
shajanje samostalnik srednjega spola
SSKJ²
shájati1 -am nedov. (ā)
nar. vzhajati2, naraščati: testo že shaja
    shájan -a -o:
    premalo shajan kruh; shajano testo
SSKJ²
shájati2 -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom
1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja
2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden
3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali
● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
Pravopis
shájati -am nedov. -ajóč, -áje; shájanje (ȃ) z/s kom/čim težko ~ s plačo; dobro ~ s sodelavci; shajati brez koga/česa Brez očal ne more ~
Celotno geslo Sinonimni
shájati1 -am nedov.
GLEJ SINONIM: vzhajati2
Celotno geslo Sinonimni
shájati2 -am nedov.
1.
s kom biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje
SINONIMI:
ekspr. dihati, neknj. pog. furati, ekspr. voziti, star. zdelovati
2.
imeti materialne možnosti za obstoj
SINONIMI:
neknj. pog. priti skozi, ekspr. tolči, star. zdelovati
3.
brez česa navadno z nikalnico izraža, da je kaj potrebno, nujno
SINONIMI:
nar. opraviti
GLEJ ŠE: razumeti se
Celotno geslo Vezljivostni G
shájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.
Celotno geslo Etimološki
shȃjati – glej hodīti
Število zadetkov: 666449