Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
shȃjati, -am, vb. impf. ad (v)ziti; aufgehen: solnce shaja; Čim nam je više (zvezda) shajala, Svetlejša postajala, Npes.-Vraz; — aufgähren, aufgehen: testo, kruh shaja; mrlič shaja, Z.; — aufkeimen: žito shaja, C.; — pogl. vzhajati.
Prekmurski
shájati -am nedov. izhajati, izvirati: Származni; szhájati KOJ 1833, 173; Eto vſze pa more ſzhájati ſzcsiſztoga ſzrczá KŠ 1754, 53; Düjh te iſztine, ſteri od Otsé ſzhája KŠ 1754, 122; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto KŠ 1771, A3a; Ka ſz-toga Szhája KMK 1780, 62; Dujh ſzvéti ſzhája od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; ki od Ocsé, i Sziná ſzhája KM 1783, 113; Vſze dobro od Bouga ſzhája KM 1790, 50; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2; Od Bôga vſze ſzhája BRM 1823, 6; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Boug, od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Kral Matyas neszhájo z-králeszke krvi AI 1875, br. 1, 4; Z-vlaskoga roga szhájala [mati kneza Milana] AIP 1876, br. 8, 7; nad timi ricsmi, ſtere ſzo ſzhájale zvüſzt nyegovi KŠ 1771, 177
2. vzhajati, dvigati se: Szi prelejjao ſztvojga tejla, Ká náſz mocſno napája, Da lübéznoſzt ktebi ſzhája BKM 1789, 230; tá ſzvetloſzt vam ſzhája BRM 1823, 6
3. odhajati: Vſzáka pogibelnoſzt, naj ſzhája odváſz zdaj SIZ 1807, 50
shajajóuči -a -e izhajajoč, prihajajoč, izvirajoč: Sz. Düjh Boug od oböj Szhájajoucsi KM 1783, 7; Sz. Düjh je niti rodjeni, nego ſzhájajoucsi KM 1783, 14; Nej je ta modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa KŠ 1754, 39; Eta dácsa z-ednov recsjov na vszákoga dela szhájajôcsega dohodka AI 1875, br. 2, 6
shájani -a -o izpeljan, izveden: Na szhájanye gledoucs .. b) jeszo szhájani pronomeni, dp. enyim KOJ 1833, 35; Kakda sze szhájani razdelio AIN 1876, 70; szo szamosne recsi? Dvoujeféle .. i szhájane recsi, dp. gond-os KOJ 1833, 11; Tô szo szhájane rêcsih AIN 1876, 69
Celotno geslo Hipolit
shajati glagol
Svetokriški
shajati nedov. → izhajati
Besedje16
shajati [izhajati] glag. nedov. ♦ P: 3 (KPo 1567, DC 1584, TfC 1595)
Celotno geslo Kostelski
shajati ► sˈxaːjat -an in isˈxaːjat nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
shájati brez -am brez nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno z nikalnico
kdo/kaj preživljati se brez koga/česa
Brez prijateljev in znancev /težko/ shaja.
SSKJ²
shájati se -am se nedov. (ȃ)
večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom
● zastar. čete so se začele shajati zbirati; odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
Pravopis
shájati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; shájanje (ȃ) ~ ~ pri kom; ~ ~ s prijatelji
Celotno geslo Sinonimni
shájati se -am se nedov.
GLEJ SINONIM: sestajati se, zbirati se
Celotno geslo Vezljivostni G
shájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ shajajo sosedje.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati se s kom
/Redno/ se shaja z najbližjimi prijatelji.
Pleteršnik
shȃjati se, -am se, vb. impf. ad sniti se; 1) zusammenkommen, sich zusammenfinden: pod lipo se shajajo možaki; sich versammeln: ljudje se že shajajo pred cerkvijo; s. se s kom, mit jemandem Zusammenkünfte haben; — vse se shaja v to, alles kommt darauf hinaus, Cig.; — 2) sich ergehen, Jan.; Notri se shaja Marko mlad, Npes.-Vraz.
Celotno geslo Hipolit
shajati se glagol
Svetokriški
shajati se -am se nedov. shajati se, zbirati se: hudizhe, ſakaj kirkuli nezhiſtoſt ſe triba, kjekaj hudizhij ſe ſhageio 3. mn. (II, 366) ǀ vſy hudizhy ſe shageio 3. mn. kir nezhiſtost ſe triba (II, 367) ǀ kadar bi ſe skupai shajali del. mn. m, inu pogovariali (V, 201) Prvemu zapisu sledi istopomensko lat. besedilo, v katerem je glagolska oblika congregantur ‛shajajo se’.
Besedje16
shajati se glag. nedov. ♦ P: 3 (KPo 1567, DPa 1576, TkM 1579)
Črnovrški
shajati se
Prekmurski
shajavlívi -a -o prid. izpeljan, izveden: ona rêcs pa, stera je z-korenaszte rêcsi narejena, sze za szhájavlivo rêcs imenüje AIN 1876, 70
Celotno geslo Hipolit
shajavno prislov
SSKJ²
shake1 
pijača:gl. šejk2
SSKJ²
shake2 
ples:gl. šejk3
Število zadetkov: 666449