- velik pes, navadno s srednje dolgo dlako rjavkaste in črne barve, daljšim gobcem, daljšim košatim repom in pokončnimi uhlji; SINONIMI: nemški ovčar
Zadetki iskanja
nemški ovčar: čistokrvni volčjak; lajanje volčjaka / nemški volčjak; pes volčjak
● nar. tam raste volčjak volčja češnja
♦ lov. irski volčjak največji hrt, uporabljan nekdaj za lov na volkove, medvede, jelene
1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
- vôlčje prisl.:
volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
po vôlčje [u̯č] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ tuliti
bíti vólčji na kàj, iméti vólčji ték, podáti se v vólčje žrêlo, posláti kóga v vólčje žrêlo, spúščati se v vólčje žrêlo, vólčja lákota, vólčji brlóg, vólčji ték
volčjepotóški -a -o [u̯č] (ọ̑)
Volčjepotóčan -a, neurad. Vôlčan -a [u̯č] m, preb. i. (ọ̑; ȏ)
Volčjepotóčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ọ̑)
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 30411
- 30412
- 30413
- 30414
- 30415
- 30416
- 30417
- ...
- 33322
- Naslednja »