Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
obrejíti -ím tudi obrêjiti -im dov. obrêjil -íla tudi obrêjil -a, nam. obrejít/obrejìt tudi obrêjit, obrejèn -êna tudi obrêjen -a; drugo gl. brejiti (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) kaj Bik ~i kravo
obrejíti se -ím se tudi obrêjiti se -im se (í/ȋ í; é ȇ; ȇ) Krava se je obrejila
Celotno geslo Sinonimni
obrejíti -ím dov.
kaj povzročiti brejost
SINONIMI:
SSKJ²
oplodíti -ím dov., oplódil (ī í)
1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik oplodi kravo; nizko oplodil je ženo / umetno oploditi svinjo / oploditi cvet
♦ biol. oploditi jajčece povzročiti, narediti, da se združi s semenčico
2. ekspr. izboljšati vrednost, kakovost: njegovo delo je oplodilo našo literaturo; duhovno oploditi / matematika je oplodila naravoslovne vede je vplivala nanje
    oplojèn -êna -o:
    oplojene samice; ovce so umetno oplojene; oplojeno jajčece
SSKJ²
oplojevánje -a s (ȃ)
glagolnik od oplojevati: bik je že primeren za oplojevanje / umetno oplojevanje / opraševanje in oplojevanje rastlin
♦ ekon. oplojevanje vrednosti ustvarjanje presežne vrednosti v proizvodnji
SSKJ²
oplojeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: bik bo spet oplojeval / umetno oplojevati
2. izboljševati vrednost, kakovost; oplajati: njegove ideje so oplojevale številne literature; duhovno oplojevati
    oplojujóč -a -e:
    zahodno kulturo oplojujoča slovanska literatura
Celotno geslo Sinonimni
oplojeváti -jújem nedov.
povzročati nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice
SINONIMI:
oplajati, vet. oplemenjevati, vet. plemeniti2, knj.izroč. ploditi
GLEJ ŠE SINONIM: bogatiti
Celotno geslo eSSKJ
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
    1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
      1.1. samec te živali
    2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
    3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
    4. slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik
FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
SSKJ²
ôven ôvna m (ó)
1. ovčji samec: čredo vodi star oven; ovni in kozli; blejati, meketati kot oven / plemenski oven
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju ovna: samski, vezani oven; bik, oven, strelec in vodnar / znamenje ovna
3. grad. priprava v obliki klade za zabijanje pilotov: podpornike so zabili v vodo z ovnom
4. v starem in srednjem veku vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov: ovni in katapulti / oblegovalni oven
● rojen je v znamenju ovna v času od 21. marca do 20. aprila
♦ astron. Oven prvo ozvezdje živalskega kroga; teh. hidravlični oven črpalka, ki z energijo tekoče vode potiska vodo v sunkih navzgor
Celotno geslo eSSKJ
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]
    1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
      1.1. samec te živali
    2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
SSKJ²
píncgavec -vca m (ȋ) vet.
1. bik, vol pincgavske pasme: hlev za pincgavce
2. noriški konj: voz sta vlekla dva pincgavca
Pravopis
píncgavec -vca m s -em živ. (ȋ) |bik, vol; konj|
SSKJ²
plemeníti -ím nedov. (ī í)
vet. oplojevati: bik bo spet plemenil
    plemeníti se 
    pariti se: živali se morajo plemeniti v pravi starosti
Pravopis
plemeníti -ím nedov. plemêni -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít; plemenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) vet. oplojevati: Bik ~i
plemeníti se -ím se (í/ȋ í) vet. pariti se
SSKJ²
plemenják -a m (á)
vet. plemenska žival moškega spola: izbrati plemenjake; voditi psico k plemenjaku; vzrediti žrebca za plemenjaka; bik plemenjak
♦ čeb. izbrana čebelja družina, določena za razmnoževanje
SSKJ²
pleménski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine
SSKJ²
pobesnéti -ím dov., pobêsni in pobésni (ẹ́ í)
postati besen: ko je to slišal, je pobesnel; skoraj pobesnel je od jeze / bik je pobesnel / ekspr. hudournik med deževjem pobesni
    pobesnèl in pobesnél -éla -o:
    ubiti pobesnelo žival; prisl.: pobesnelo kričati, razgrajati
SSKJ²
pobôsti -bôdem dov., pobôdel in pobódel pobôdla, stil. pobòl pobôla (ó)
1. napasti z rogovi: bik ga je pobodel; kravi sta se pobodli
2. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: trnje ga je pobodlo
3. narediti vbode, vbodljaje: z vilicami je pobodel krompirje, da bi ugotovil, če so kuhani
● ekspr. jeza ga je pobodla postal je jezen; ekspr. pust ga je pobodel slabo se počuti zaradi nezmernega uživanja hrane, pijače ob pustu
Celotno geslo eSSKJ
pojátev pojátve samostalnik ženskega spola [pojátəu̯ pojátve]
    iz veterine stanje, ko je samica pripravljena za parjenje
ETIMOLOGIJA: ↑pojati
Celotno geslo Vezljivostni NG
pôlbràt-brátasamostalnik moškega spola
  1. moška oseba z enim skupnim staršem glede na razmerje s sorojenci
    • polbrat koga/česa
    • , polbrat iz česa, od kod
    • , polbrat po kom/čem, kako
  2. kaj lastnostno sorodnega, podobnega
    • polbrat česa
Celotno geslo Etimološki
prázen -zna prid.
Število zadetkov: 175