Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?
Zadetki iskanja
Kolikor sem izvedel iz etimološkega slovarja na portalu Fran je beseda vojna prevzeta v 19. stol. iz drugih slovanskih jezikov. Torej bi to pomenilo, da beseda ni ljudska in da ne bi mogla biti iz nje tvorjena zemljepisna imena, kot so:
- Vojna vas pri Črnomlju
- Vojnačevo brdo v dolini Idrijce,
- zaselek Vojni pri Šalovcih v Prekmurju,
- zaselek Vojni dol pri Kandršah
- kraj Vojnik v Savinjski dolini
Zanima me iz kakšne osnove so slovensko govoreči ljudje brez da bi poznali besedo vojna in pridevnik vojen tvorili navedena zemljepisna imena, ki nedvomno kažejo na povezanost s to besedo .
V besedilu sem zasledila, da je avtorica besedno zvezo zborni jezik, skozi celotno besedilo zapisovala kot ZJ (brez končnega ločila in z velikimi črkami). Zanima me, če je takšna okrajšava pravilna in zakaj.
Dnevi se pogosto pišejo okrajšano (na urnikih, koledarjih), včasih z velikimi tiskanimi črkami (PON, TOR, SRE ...) ali pa z malimi (pon, tor, sre ...). Takšna raba sicer ni v skladu s pravopisom, je pa vizualno večkrat bolj prepričljiva (sploh kadar imamo pred seboj časovnico, urnik ali kaj podobnega). Ali bi se raba brez pik lahko postopoma uveljavila kot enakovredna alternativa rabi s piko?
Predstavljam si, da bi to lahko utemeljili s tem, da "pon" ni več razvezava leksema "ponedeljek", torej niti ni več krajšava, ampak je samostojna koda, denotat, skrajšan izraz za ponedeljek.
Razmislek zaključujem z vprašanjem, če se lahko rabo brez pike že zdaj kako utemelji kot pravopisno neproblematično.
Zanima me, kako je z okrajšavami pri zapisih šolskih ocen v OŠ in SŠ. Zastavlja se mi tudi vprašanje, ali številko ob okrajšavi zapisati v oklepaju, ali uporabiti malo/veliko začetnico, kako sploh okrajšati te oblike. Ponekod gre za eno besedo, ponekod za dve besedi ...
Pri odl. 5 ni težav, le mala/velika začetnica me bega, pri preostalih pa so že, npr. pri štirici: p. d. ali p. db. ali ...
Zakaj okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in odl) nimajo okrajšavne pike?
Zakaj spet neka nepotrebovana posebnost?
Pri lektoriranju sem že naletela na izraz lidar, včasih pisan z velikimi črkami, največkrat pa z malimi. Predlagam, da se pisanje poenoti. Beseda je prilagojena kratica iz angleških besed Light Detection And Ranging, v dobesednem prevodu Svetlobno zaznavanje in merjenje (Wikipedija). Mislim, da je v strokovni javnosti beseda že zelo uveljavljena; predlagam, da se piše z malimi črkami kot desni neujemalni prilastek.
Zanima me, kako je z ujemanjem spola (in ostalih slovničnih kategorij) med kratico in povedkom, če kratica nastopa v funkciji osebka.
Je pravilno: OB se brez tega ni moglo razviti? ali: OB se brez tega ni mogla razviti? (OB - odprto bančništvo); OB se brez tega niso mogla razviti? (OB - odprta bančništva)
Je ujemanje vezano zgolj na kratico ali njen "razvezani pomen"?
Zanima me, ali je pravilno, da pri odgovorih na vprašanje ni zapisanega končnega ločila, čeprav so odgovori zapisani v obliki povedi. Takšne primere sem zasledila v številnih televizijskih kvizih.
Kako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?
Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.
V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?
Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.
Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.
Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.
Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti
V odgovoru Jezikovne svetovalnice berem, da je v dopisu ali tudi e-sporočilu spodaj pravilno tudi (s piko): Lep pozdrav. Mene so sicer naučili, da ne sme biti ločila. Torej: Lep pozdrav Katera raba je res (naj)boljša?
Prosim bi vas za pomoč pri pravilnem citiranju. Zanima me glede navajanja literatur in ločila, ali je le ta za oklepajem ali pred oklepajem. Kaj je pravilno?
1. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah. (Podbregar, 2000)
ALI
2. Dotedanjemu merjenju moči med Vzhodom in Zahodom je sledila bolj »razpršena« slika groženj varnosti, med katere spadajo regionalne nestabilnosti, navzočnost orožja za množično uničevanje, trgovina z mamili in mednarodni terorizem, ogrožanje demokracije in reforme v novonastalih državah (Podbregar, 2000).
Oziroma ali so kakšna pravila glede tega.
Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
dr. Janez Novak, minister
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
akad. prof. dr. Marija Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
rektor prof. dr. Janez Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
urednik
Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
Lep pozdrav
Janez Novak
Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:
Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)
Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?
Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:
semiosfere.« (Lotman 2006: 188).
in
semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)
Hvala za mnenje in lep pozdrav
V. T.
Zanima me, katera ločila naj bi uporabljali pri začetnem in končnem pozdravu pri poslovnih in uradnih dopisih.
- Kaj priporočate pri začetnem pozdravu: vejico ali klicaj?
- Ali še razlikujemo, če gre za pismo prijatelju vejica, če gre za formalno pismo klicaj?
- Pa pri končnem pozdravu: piko, klicaj ali vejico?
- Je vejica sprejemljiva – nekateri pravijo, da se pismo nekje mora zaključiti s končnim ločilom. Kako pa je z ločili pri pozdravih v e-pošti?
Zasledila sem, da velika večina uporablja vejice. Zahvaljujem se vam za odgovor in čestitam za odličen portal.
V besedilih opažam, da se za poimenovanje župnij (kadar je neko mesto razdeljeno na več župnij) pojavljajo različni zapisi: Župnija Velenje Sv. Martin, Župnija Velenje – Sv. Martin ali Župnija Velenje – sv. Martin. Kateri zapis je pravilen – brez ločila, s pomišljajem, z veliko/malo začetnico dodane sestavine?
V reku kamen na kamen palača zrno na zrno pogača se v rabi uporabljajo različna ločila (vejice, ponekod tudi vezaji) ali pa jih sploh ni (v SSKJ-ju pri geslu zrno).
Kakšen je pravilen zapis tega reka?
Vem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.
Pozdravljeni, g. Kovač. Pošiljam vam ...
Spoštovani naslovniki. Dovolite mi pripombo k ...
Spoštovanemu naslovu sporočam svojo odločitev ...
V skupini učencev se je pri pouku razvila debata o tem, ali lahko namesto makova in makova štručka uporabljamo samo pridevnik makova (brez samostalnika za njim).
V alinejnem naštevanju je mogoče uporabljati več rešitev (gl. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1054/uporaba-velike-male-začetnice-in-ločil-pri-naštevanju-po-alinejah, https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/376/začetnica-za-dvopičjem-ki-uvaja-naštevanje in https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2145/navajanje-sestavin-po-alinejah-ločila-in-raba-začetnice). Zakaj in kdaj priporočate tak zapis?
Dnevni red:
- Poročilo o prejšnji seji
- Računovodski izpiski
- Razno
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- ...
- 31
- Naslednja »