Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Vejica pri datumu in uri

Prosim za pomoč pri stavi vejic in navajanju datuma in ure. Katera možnost bi bila v redu:

Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016 ob 07:15 je obdelal/-a Ime1 Priimek1. Dovolilnico za Ime Priimek na dan 01.04.2016, ob 07:15, je obdelal/-a Ime1 Priimek1.

Dobrodošel bi bil tudi nasvet, kako slogovno izboljšati stavek.

Jezikovna
Vejica pri navajanju datuma

Kako je pravilno:

dne, 19. 10. 2013 ali dne 19. 10. 2013

(vejica?)

Jezikovna
Vejica pri vezniku »s tem da«

Zanima me, kako je z vejico, ko gre za veznik "s tem da", ko se pojavlja na začetku povedi in ko se pojavlja sredi povedi. Nekaj sem o takšnih veznikih brala tudi v Pravopisu, Episu in Slovenski slovnici, ki govori o sredstvenem odvisniku. Kljub temu nisem povsem prepričana, kaj je prav v spodnjih primerih. Ali je vejica pravilna na obeh mestih? Ali pa se odvisno od tega, kje stoji vejica, spremeni pomen?

Primeri: Ne pomagajte tatovom, s tem da puščate vredne predmete v avtomobilu. Ne pomagajte tatovom s tem, da puščate vredne predmete v avtomobilu.

Starši svojemu otroku ne delajo usluge, s tem da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak. Starši svojemu otroku ne delajo usluge s tem, da ga rešujejo pred posledicami njegovih napak.

Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave, s tem da nisem poslušala njenih nasvetov. Mama ni obupala nad mano, čeprav sem si sama nakopala težave s tem, da nisem poslušala njenih nasvetov.

Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline, s tem da mu rečete ne. Vaša naloga je, da svojega otroka naučite samodiscipline s tem, da mu rečete ne.

Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika, s tem da mu je grozil, mirno pogovoriti. Starši se morajo z otrokom, ki je ustrahoval vrstnika s tem, da mu je grozil, mirno pogovoriti.

S tem da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam. S tem, da ostanete mirni in ste pozorni, lahko drugim pomagate, da se sprostijo in tudi ognejo napakam.

Jezikovna
Vejica v polstavčnem prilastku

Zanima me, ali je v spodnjih povedih vejica pred besedami zadovoljen, paničen in prepričan pravilna? Ali pa stvar piščeve izbire?

  • Po dveh napornih dnevih je počival, zadovoljen s svojim ustvarjanjem.
  • Nenehno se je oziral čez ramo, paničen kakor mačka na razstavi psov.
  • Selil se je iz enega kraja v drugega, prepričan, da mu bo prej ali slej uspelo in bo našel delo.

Jezikovna
Vejica v povedi glede na interpretacijo pomena: »Luže(,) prihajamo!«

V dilemi sem glede postavitve vejice v povedi: Luže prihajamo. Zdi se mi, da če so luže osebek in napovedujejo vsled dezja, da prihajajo, je poved brez vejica. V kolikor mi napovedujemo lužam, da prihajamo skakat po njih, pa je poved z vejico. Imam prav?

Jezikovna
Vejica v povedih z večbesednimi naslovi

Pozdravljeni. Potrebujemo vašo pomoč pri razjasnitvi vprašanja glede neskladenjske rabe vejice, pojasnila v Pravopisu (349-352) pa ne najdem. Gre za primer, ko je odvisnik del enote v stavku, ni pa pomensko del povedi, na primer: Zavod za vzrejo semen, ki kalijo. Če celotno zvezo z odvisnikom prenesem v poved, me zanima, ali bi morala za to zvezo v zadevnem stavku stati vejica, torej na primer: Sprejeli so pravilnik o Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo in poslovnik tega zavoda. Če bi na primer naziv zavoda označili z narekovaji - o "Zavodu za vzrejo semen, ki kalijo" in poslovniku ... -, ne bi bilo najmanjšega dvoma, da vejica ni potrebna. Po mojem mnenju vejica nima prave vloge niti v primeru zapisa brez narekovajev (tudi sicer zveze ne pišem z narekovaji), mnenja med nami glede vejice pa se krešejo. Lepo prosim še za vaše mnenje (in napotilo, kje v Pravopisu je to obdelano, če je). Hvala lepa.

Jezikovna
Vejica v povezavi s frazemi

Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.

Jezikovna
Vejica v stopnjevalnem in posledičnem razmerju

Glede stopnjevalnega in posledičnega razmerja in ločevanja z vejico imam nekaj vprašanj, vezanih na primere.

Glede na SP posledično razmerje ločimo z vejico. Torej bi se (če sem prav razumela) spodnji primer zapisal takole:

  • Pri nas te naloge opravljamo anesteziologi, in je zato najbolj smiselno, da jih opravljamo tudi v bodoče.

Glede na SP pa stopnjevalnega razmerja ne ločimo z vejico. Torej bi se (ponovno, če sem prav razumela) spodnji primeri pisali brez vejice pred in:

  • Znanje, ki ga moramo osvojiti, je enormno(,) in to ne samo teoretično.
  • Opravimo veliko invazivnih postopkov(,) in spretnost z rokami je nujno potrebna za dobrega anesteziologa.
  • Vodila je tudi vaje za študente Višje šole za fizoterapevte(,) in to do svoje upokojitve leta 1991.

Jezikovna
Vejica v vabilu na poroko

Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?

Jezikovna
Vejica v zvezi »podobno kot«, pri čemer »kot« uvaja odvisnik

Zanima me, ali je mogoče zvezo podobno kot, pri čemer kot uvaja odvisnik, šteti kot večbesedni veznik in torej med deli takega veznika ne bi pisali vejice (skladno s točko 329 iz pravil Pravopisa)?

Primer:

  • podobno kot je veljalo ...

Meni je to nekaj povsem novega in bi vejico pred veznikom kot, kadar ta uvaja odvisnik (v nasprotju z na primer: podobno kot v okviru ...), zanesljivo pisala, enako tudi v primeru: podobno, kot je veljalo ... Na spletu in v Gigafidi najdem presenetljivo veliko zapisov brez vejice in sklepam, da so zvezo podobno kot je (sta, so) šteli kot zvezo večbesednega veznika. Kaj pa vi menite? Če menite, da je to mogoče tako razumeti, predlagam, da tudi to zvezo dodate med primere (kot so v zdajšnji točki 329), da bo jasno tudi v prihodnje.

Jezikovna
Vejica za besedno zvezo »glede na navedeno«

Zanima me, ali je v tem stavku za besedno zvezo glede na navedeno vejica: Glede na navedeno je treba izhajati iz vsebine posamezne transakcije.

Jezikovna
Vejica za končnim pozdravom?

V rabi je več zapisov besedne zveze Lep pozdrav, npr. Lep pozdrav, LP, Lp, lp. Kako obravnavamo krajšave, ki so v rabi -- kot kratice (okrajšave verjetno niso, glede na to, da v rabi ne zasledim za njimi pike)? Ali bo nova izdaja pravopisnih pravil normirala/določila zapis katere od krajšav, ki so v rabi?

In še: Ali imamo v SP utemeljitev za rabo vejice za pozdravom Lep pozdrav? Če prav intepretiram pravila v SP, dovoljuje ta samo Lep pozdrav brez vejice, ker to pomeni Lep pozdrav vam želi Ana Novak. V rabi -- po mojem opražanju -- prevladuje raba vejice za tem pozdravom.

Jezikovna
Vejica za medmetom

V zadnjem času sta me zmotila naslova dveh komentarjev, objavljenih v medijih. Prvi primer je zapis: Zbogom orožje. Drugi primer je: Adijo pamet.

Zmotilo me je, da ne en ne drug nimata vejice. Kakšno pravopisno pravilo velja v tem primeru?

Jezikovna
Vejica za tremi pikami v dobesednem navedku

Zanima me, ali je za tremi pikami v dobesednem navedku (pred narekovajem) treba napisati še vejico. »To je pa videti nevarno ...(,)« je zašepetal.

Jezikovna
Vejice pri navajanju enot poštnega naslova

Zanima me, kateri zapis je pravilen in zakaj?

Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana ali na e-naslov info@vrbovec.si.Obrazec nam pošljite na naslov Vrbovec, d. d., Pri Vrbi 15, 1000 Ljubljana*,** ali na e-naslov info@vrbovec.si.*

Jezikovna
Velelnik glagola »naužiti se«

Zanima me, kakšen je velelnika glagola naužiti se. Naužij/naužijta/naužijte/naužijmo ... se svežega zraka - ali je pravilnejša oblika brez črke 'j'?

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »Dirka po Sloveniji« ter komentar k predložnemu imenu

Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »superzemlja« in »minineptun«

Zanima me, kako je z veliko začetnico in pisanjem skupaj ali narazen pri poimenovanju vrste eksoplaneta po dejanskem planetu, glede na velikost. Astronomska termina se sicer prevajata iz angleščine:

  • ang. super-Earth: bolj ustrezno superzemlja, super Zemlja ali super-Zemlja?

  • ang. mini-Neptune: minineptun, mini Neptun ali mini-Neptun?

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: vabilo

Pri oblikovanju trenutno popularnih vabil na poroke, sv. birme, ipd., me zanima pravilna raba velike začetnice za navedbo ure dogodka. Npr.

10.00 cerkveni obred Cerkev sv. Antona...

ali

10.00 Cerkveni obred

12.00 kosilo Gostišče...

ali

12.00 Kosilo

14.00 prihod gostov

ali

14.00 Prihod gostov

Jezikovna
Velika ali mala začetnica: »v. d. direktorja«

Ali se ob navedbi na računu v. d. direktorja mag. Srečko Novinec piše V. z veliko ali ne? Se piše Direktorja z veliko začetnico? So med v. d. direktorja presledki?

Število zadetkov: 606