Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
izrópati -am tudi zrópati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj nasilno odvzeti koga/kaj
Sovražnik (jim) je /na prefinjen način, s specialno vojno / izropal deželo.
Celotno geslo Vezljivostni G
izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.
2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztérjati -am dovršni glagol, glagol govorjenja
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti, doseči koga/kaj
/Brez najmanjše uvidevnosti do ostalih/ si je izterjal delež.
Celotno geslo Vezljivostni G
iztŕžiti -im in stŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.
Celotno geslo Vezljivostni G
izvážati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.
2.
iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).
Celotno geslo Vezljivostni G
izžvížgati -am dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno
kdo/kaj prizadeti koga/kaj
Občinstvo je predstavo /brez milosti/ izžvižgalo.
Celotno geslo Vezljivostni G
jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.
2.
kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.
3.
iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.
Celotno geslo Vezljivostni G
jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.
1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
Celotno geslo Vezljivostni G
jezikáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno
v posplošenem pomenu kdo neumestno gostobesedno govoriti
Kar naprej jezika /kot raztrgan dohtar/.
Celotno geslo Vezljivostni G
jezíti se1 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Ni vedel, če bi se smejal ali jezil.
2.
kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj
/Največkrat/ se jezi sam nase.
3.
iz igralništva kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Igrali so Človek ne jezi se.
Celotno geslo Vezljivostni G
jezíti se2 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kaj ustavljati se
Voda v strugi se /zaradi kamenja in lesa/ jezi.
Celotno geslo Vezljivostni G
jókati tudi jokáti -am tudi jóčem nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).
3.
čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.
Celotno geslo Vezljivostni G
junáčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj spodbujati koga/kaj
/S klici in vzkliki/ so junačili svoje moštvo.
Celotno geslo Vezljivostni G
junáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.
Celotno geslo Vezljivostni G
júrišati in juríšati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
Celotno geslo Vezljivostni G
júrišati na in juríšati na -am na nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno
kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
Celotno geslo Vezljivostni G
kámenčkati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj igrati se otroško igro s kam enčki
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ kamenčkala (s svojim bratcem).
Celotno geslo Vezljivostni G
kanonizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno razglasiti in določiti koga/kaj
Nekaj evropskih slikarskih šol so /brez posebnih pomislekov in z učenjem njihovih tehnik/ kanonizirali.
Število zadetkov: 704