Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
ustrelíti -ím dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj ubiti koga/kaj
/Brez pravega razloga/ ga je ustrelil (z malokalibrsko puško).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z orožjem poslati koga/kaj
/Brez posebne napovedi/ so ustrelili častno salvo.
3.
v zvezi z očmi, s pogledom, čustvenostno kdo/kaj jezno ali živahno pogledati po kom/čem / za kom/čim / kod
/S pogledom/ je ustrelila po sobi.
Celotno geslo Vezljivostni G
ustvárjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati, izdelovati kaj
Ustvarjali so robote.
1.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Ustvarjali so prijateljske stike.
2.
kdo umetniško delati, izdelovati kaj
Ustvarjal je kipe in slike.
2.1.
kdo uresničevati kaj 'sposobnosti/prizadevanja'
Ustvarjala je celovite odrske like.
3.
kdo odločilno oblikovati kaj 'delovanje'
Ti ljudje so ustvarjali politiko.
4.
kdo/kaj povzročati kaj 'stanje'
Ustvarjati nemir in veselo razpoloženje.
5.
kdo delati, povzročati komu kaj 'stanje'
Ustvarjal si je svojo predstavo o svetu.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti2 -ím nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kdo/kaj s toploto lastnega telesa v jajcih, jajčecih razvijati
Škorci valijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno
kdo/kaj v veliki količini navadno nerodno in neurejeno premikati se od/iz/z koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/čez/nad/pod/med/skozi koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Planinec se je valil po melišču.
Celotno geslo Vezljivostni G
valíti se2 -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
kaj začenjati živeti ob prihodu iz jajca
Piščanci se že valijo.
Celotno geslo Vezljivostni G
vdáti se -dám se dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pod pritis kom , premočjo prenehati ohranjati voljo, trdnost
Šahist se je /brez pomišljanja/ vdal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predati se komu/čemu / v kaj
Sovražniku so se vdali /brez vsakega odpora/.
Celotno geslo Vezljivostni G
veselíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se vesel-o/-ega
/Pri takšnem življenju/ se ljudje lahko veselijo ali jokajo.
2.
kdo/kaj veselo odzivati se zaradi koga/česa
Veselili so se poletja in počitnic.
Celotno geslo Vezljivostni G
veseljáčiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja
kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).
Celotno geslo Vezljivostni G
vêsti vêdem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.
2.
kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot (nas) vede do vrha.
2.1.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.
2.2.
kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.
Celotno geslo Vezljivostni G
vêsti se vêdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj obnašati se
Zna se vesti v vsaki družbi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obnašati se pri/na čem / med/pred/za čim / kje / kod / kdaj
Snov se pri nizkih temperaturah /drugače/ vede.
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
Celotno geslo Vezljivostni G
vídeti se -im se dovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni) glagol
čustvenostno, navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj srečati se s kom
/Slučajno/ sta se srečali.
Celotno geslo Vezljivostni G
vknjížiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
iz finančništva, iz prava kdo/kaj vpisati koga/kaj v/na kaj / kam
Vknjižili so dinamiko prodaje, gibanje cen in vse izdatke.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.
2.
kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.
3.
kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.
4.
kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.
5.
čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.
6.
čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.
Celotno geslo Vezljivostni G
vléči se za vléčem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja
čustvenostno kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
Vedno se vleče za svoje delavce.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti se vnámem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
1.
čustvenostno kdo/kaj z veliko intenzivnostjo začeti goreti
Bencinski hlapi se radi vnamejo.
2.
navadno v 3. osebi kaj postati vroče, rdeče, otečeno
Sluznica se pogosto vname.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj z veliko intenzivnostjo začeti se
Vnel se je živahen pogovor.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti se za vnámem se za dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol
čustvenostno kdo/kaj postati dojemljiv za koga/kaj
Takoj se je vnel za predlog.
Število zadetkov: 704