Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žábji -a -e prid. (ȃ)
nanašajoč se na žabe: žabje kvakanje, regljanje / jesti žabje krake / žabja mlaka / žabji samec / ekspr. zvečer se je oglasil žabji zbor / ekspr. rahitičen otrok z žabjim trebuhom velikim, napihnjenim; slabš.: imeti žabja usta zelo široka; človek z žabjimi očmi velikimi, izbuljenimi
● ekspr. tak je kot žabji pildek narobe grd, neprikupen; ekspr. poslati koga po žabjo dlako, volno poslati ga z nesmiselnim naročilom proč; ekspr. ocenjevati razmere z žabje perspektive s stališča, ki ni dvignjeno nadnje; šalj. žabja pijača voda; ekspr. žabja volna na gladini mlake skupki alg; ekspr. presti žabjo volno delati kaj nemogočega, nesmiselnega
♦ agr. žabja usta razpoka na robu zlasti trdega sira zaradi nepravilnega tehnološkega postopka; anat. žabja glava glava brez lobanjskega svoda; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in narobe jajčastimi ali črtalastimi listi, Callitriche; geom. žabja perspektiva perspektiva od spodaj; šport. žabji slog slog v smuku, pri katerem so kolena upognjena, zgornji del trupa nagnjen naprej in glava sklonjena, smuči pa široko razmaknjene; vet. žabji smrček temen smrček s svetlimi pegami ali svetel smrček s temnimi pegami; zool. žabji mrest
    žábje prisl.:
    žabje zelena barva
    ●     ekspr. plavati po žabje plavati žabo
Celotno geslo Megiser
žafran -a samostalnik moškega spola
SSKJ²
žága -e ž (ȃ)
1. orodje ali stroj z nazobčanim listom za žaganje: pognati, vleči žago; list, ročaj žage / slišati žago glas žage pri žaganju; kakor žaga rezek glas / drvarska žaga; dvoročna žaga; električna, motorna, ročna, strojna žaga; mizarska žaga ročna žaga z vrvico, napeto z zatikalom; žaga na vodni pogon; žaga za kovino, marmor
// list tega orodja: vpeti žago v okvir; zobje žage / žaga se skrha; brusiti žago
2. obrat za žaganje hlodov, lesa: žaga dela tudi ob sobotah; vodja žage / imeti mlin in žago stavbo z napravami za žaganje; postaviti ob potoku žago / pripeljati na žago; delavci na žagi
● ekspr. zapele so žage začeli so žagati; nar. vodnjak na žago vodnjak z ročno črpalko
♦ etn. vžigalna žaga pri nekaterih prvotnih ljudstvih priprava za delanje ognja, pri kateri se ostroroba palica vleče sem in tja po zarezi; glasb. pojoča žaga veliki žagi brez zob podobno glasbilo, na katero se igra z lokom ali tolkalcem; gozd., les. verižna motorna žaga v obliki brezkončne verige, katere členi so oblikovani kot žagini zobje; les. krožna žaga stroj z nazobčano okroglo rezilno ploščo; tračna žaga strojna žaga v obliki brezkončnega traku; (žaga) samica venecijanka; teh. razperiti žago; kamnoseška žaga
Celotno geslo Megiser
žaga -e samostalnik ženskega spola
SSKJ²
žáganje -a s (ȃ)
1. glagolnik od žagati: žaganje ga je utrudilo; žaganje debla, veje; odpadki pri žaganju / žaganje drv, hlodov / koza za žaganje / žaganje škržatov / žaganje spečega / sodelovati pri žaganju predsednika
2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: pomesti žaganje; z žaganjem posuta tla; kup žaganja / peč na žaganje
3. slabš. suha, pusta, brezokusna jed: tega žaganja ne bo nihče jedel
// pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: ne mara brati tega žaganja; te pesmi so solzavo žaganje
SSKJ²
žagovína in žágovina -e ž (í; ȃ)
1. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: posuti z žagovino; vlažna žagovina / peč na žagovino
♦ agr. mesna žagovina majhni delci mesa, ki se odrezujejo pri žaganju mesa
2. slabš. suha, pusta brezokusna jed: kdo bi jedel to žagovino
// pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: naslov je privlačen, knjiga pa je žagovina
Celotno geslo Megiser
žajfa -e samostalnik ženskega spola
SSKJ²
žákelj -klja m (á)
pog. vreča: zavezati žakelj; stresti žito iz žaklja; nesti kaj v žaklju; raztrgan žakelj / oprtati si težek žakelj / kupiti žakelj moke; dati konju žakelj sena
● pog., evfem. držati žakelj biti soudeležen pri kraji, ropu; zastar. dati hišo v žakelj ometati jo; pog. dati koga v žakelj premagati koga, biti boljši od koga; pog. ženska, oblečena v žakelj v vrečasto krojeno obleko; pog. jemati iz skupnega žaklja iz skupne blagajne, skupnega sklada; pog. ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen ko ni bilo več zaloge, imetja; ekspr. kupiti, vzeti mačka v žaklju kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. prazen žakelj ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
Celotno geslo Megiser
žakelj -klja samostalnik moškega spola
Celotno geslo NESSJ
žaken
SSKJ²
žál3 -i [tudi žau̯] ž (ȃ) zastar.
1. žalost: žal jo je minila; bridka žal / vzdihovati v žali / odpotoval je ne brez žali obžalovanja
2. žalna obleka: v žal oblečena ženska
● zastar. sovražil ga je, žali pa mu ni prizadeval žalega
Celotno geslo Megiser
žalba -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
žalbati dvovidski glagol
Celotno geslo Megiser
žaliteropomba -tra samostalnik moškega spola
Celotno geslo eSSKJ
žaljívost žaljívosti samostalnik ženskega spola [žaljívost]
    1. navadno neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža tako neprimerno, nespoštljivo govorjenje, ravnanje
      1.2. iz prava lastnost česa, da namerno širi, izpostavlja domnevne, neresnične trditve o drugem z namenom škodovanja njegovi časti in ugledu
ETIMOLOGIJA: ↑žaljiv
Celotno geslo Sinonimni
žálosten1 -tna -o prid.
1.
ki je v stanju žalosti
SINONIMI:
užaloščen, ekspr. nevesel, ekspr. otožen, ekspr. prežalosten, knj.izroč. raztožen, ekspr. razžaloščen, star. tožen, star. tožljiv, knj.izroč. turoben, zastar. tužen
2.
ki izraža, kaže žalost
SINONIMI:
ekspr. bridek, knj.izroč. bridkoben, knj.izroč. bridkosten, ekspr. mrliški, ekspr. mrtvaški, ekspr. pogreben, ekspr. pogrebniški, ekspr. temen, ekspr. težek, star. tožen, knj.izroč. turoben, star. žali
3.
ki povzroča žalost, duševno bolečino; ki je poln žalosti, duševne bolečine
SINONIMI:
ekspr. beden, ekspr. bridek, knj.izroč. bridkoben, knj.izroč. bridkosten, ekspr. črn2, zastar. kukaven, ekspr. mračen, ekspr. mrk2, ekspr. senčen, ekspr. temačen, ekspr. temen, ekspr. težek, star. tožen, ekspr. tragičen, knj.izroč. turoben, ekspr. zamolkel, star. žali
GLEJ ŠE SINONIM: nezadovoljen2, pust2, pust2, pust2
GLEJ ŠE: vesel1, vesel1, vesel1
Celotno geslo Vezljivostni G
žalostíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj delati koga/kaj žalostn-o/-ega
Otežuje ga /z očitki/.
Celotno geslo Vezljivostni G
žalostíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj žalostno odzivati se zaradi koga/česa / nad kom/čim
Žalosti se zaradi neuspeha.
SSKJ²
žáltav -a -o [žau̯tav-] prid. (á)
1. ki je zaradi razkrajanja maščobe ob stiku z zrakom neprijetnega vonja, pekočega in grenkega okusa: žaltava slanina; žaltavo maslo, olje / žaltavi orehi
// značilen za maščobo, razkrajajočo se ob predolgem stiku z zrakom: žaltav duh, okus
2. ekspr. neprijeten, slab: naš položaj je žaltav / žaltavi časi hudi, težki / drug drugega se bojijo, žaltava reč
    žáltavo prisl.:
    žaltavo se počutiti / v povedni rabi: žaltavo je čakati na mrazu; brez vode bi bilo žaltavo; elipt. kako je pri vas? Žaltavo
    žáltavi -a -o sam.:
    če tega ne naredite, bo žaltava boste imeli težave; žaltava mu prede slabo se mu godi; okus po žaltavem
Celotno geslo Megiser
žalvej -a samostalnik moškega spola
Število zadetkov: 8535