Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čiváva čiváve samostalnik ženskega spola [čiváva]
    zelo majhen pes z večjo glavo, krajšim gobcem in pokončnimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Chihuahua, po mehiški zvezni državi Chihuahua
Celotno geslo eSSKJ
čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]
    1. oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico
      1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
      1.2. ekspresivno peti, govoriti s temu podobnim glasom
    2. ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
    3. ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega
    4. ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter
FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...
Celotno geslo eSSKJ
člének člénka samostalnik moškega spola [člénək]
    1. gibljiva zveza dveh ali več kosti, navadno prstnih
    2. del, ki se z drugimi veže v celoto
    3. del stebla med dvema kolencema
    4. iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki v stavku poudarja sledečo besedo, stavek ali povezuje dva dela sporočila v pomensko celoto in tako delno spreminja osnovno sporočilo
      4.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: ↑člen
Celotno geslo eSSKJ
da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi
    1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
      1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
    2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
      2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
    3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
    4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku
      4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
    5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku
      5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
      5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
    6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
    7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
    8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
    9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
      9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
      9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
    10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
    11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II.
    1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo
      1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
    2. kot členek izraža začudenje, nejevero
    3. kot členek izraža podkrepitev trditve
 ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
Celotno geslo eSSKJ
debílček debílčka samostalnik moškega spola [debílčək]
    navadno slabšalno človek, navadno neopazen, nepomemben, ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis
ETIMOLOGIJA: ↑debil
Celotno geslo eSSKJ
debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm]
    1. slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilnost
      1.1. slabšalno kar kaže, izraža tako nesposobnost dojemanja, poglobljenega razmišljanja, preudarnega odzivanja, delovanja; SINONIMI: slabšalno debilnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz nlat. debilismus, glej ↑debil
Celotno geslo eSSKJ
degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija]
    1. uživanje hrane, pijače v manjših količinah z namenom seznaniti se z njenim okusom, aromo
      1.1. strokovno ocenjevanje, preverjanje okusa, arome, kakovosti hrane, pijače sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dekadénca dekadénce samostalnik ženskega spola [dekadénca]
    1. zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem
      1.1. skupina ljudi, ki izkazuje zavračanje takih vrednot, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
    2. iz literarne vede umetnostna smer s konca 19. stoletja, za katero so značilni senzualizem, subjektivizem, esteticizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dekadenz iz frc. décadence ‛propadanje, nazadovanje’, prvotno ‛gospodarsko nazadovanje’, prevzeto iz srlat. decadentia ‛padanje, nazadovanje’ iz lat. cadere ‛pasti’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
demoralizíran demoralizírana demoralizírano pridevnik [demoralizíran]
    1. pri katerem moralna načela upadejo
    2. pri katerem zaradi neugodnega položaja volja za delovanje, vztrajnost upade
ETIMOLOGIJA: ↑demoralizirati
Celotno geslo eSSKJ
dezodoránt dezodoránta samostalnik moškega spola [dezodoránt]
    kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: deodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Desodorans iz frc. désodorisant iz désodoriser ‛razdišaviti’, iz dés.. ‛raz..’ < lat. dis.. + odōrisāre ‛odišaviti’ iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník]
    1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
    2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik
      2.1. ta goba kot hrana, jed
    3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
    4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
    5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
STALNE ZVEZE: orjaški dežnik
ETIMOLOGIJA: ↑dež
Celotno geslo eSSKJ
dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar]
    1. denarna enota Srbije in nekaterih drugih držav
      1.1. kovanec v vrednosti te enote
    2. denarna enota nekdanje Jugoslavije in nekdanja denarna enota Hrvaške in Bosne in Hercegovine
    3. ekspresivno denar
FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
divizíja divizíje tudi divízija divízije samostalnik ženskega spola [divizíja] tudi [divízija]
    1. večja vojaška enota, ki je sestavljena iz brigade in samostojnih polkov
    2. iz ekonomije del, odsek podjetja, ki prestavlja zaokroženo celoto, zlasti na kakem področju, območju, v okviru njegove kapitalske strukture
    3. skupina, ki jo v tekmovalni sezoni sestavljajo po dosežkih primerljive ekipe, posamezniki, ekipe z istega območja, ali tekmovanje v okviru take skupine
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Division in frc. division ‛razdelitev’ iz lat. dīvīsiō ‛razdelitev’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka]
    1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
      1.1. več dlak, dlake
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako
ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
Celotno geslo eSSKJ
doklèr in dókler in dôkler veznik [doklèr] in [dókler] in [dôkler]
    1. izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja toliko časa, kolikor časa poteka, obstaja dejanje v odvisnem stavku
      1.1. izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z dejanjem v odvisnem stavku
      1.2. uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem poteka, obstaja dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
    2. v zvezi dokler ne izraža, da dejanje v glavnem stavku (lahko) poteka, obstaja do trenutka, ko nastopi dejanje v odvisnem stavku
      2.1. v zvezi dokler ne izraža, da je potek, obstoj dejanja v glavnem stavku pogojen z nastopom dejanja v odvisnem stavku
      2.2. v zvezi dokler ne uvaja stavek z omejenim časovnim intervalom, v katerem se zgodi, opravi dejanje, ki kot prilastek določa predhodno besedo
ETIMOLOGIJA: sorodno je hrv., srb. dȍklē, ukr. nar. doklja < pslov. *dokъlě iz ↑do + ↑kaj + ↑le - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dolgopŕstnež dolgopŕstneža samostalnik moškega spola [dou̯gopə̀rstneš dou̯gopə̀rstneža]
    evfemistično tat, kradljivec
ETIMOLOGIJA: iz dolgoprsten iz dolgi prsti
Celotno geslo eSSKJ
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]
    1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela
      1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
    2. film z resno vsebino
    3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
    4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
dramaturgíja dramaturgíje samostalnik ženskega spola [dramaturgíja]
    1. veda o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del, o zgodovini dramatike in gledališča ali študij te vede
      1.1. dejavnost spremljanja, usmerjanja umetniškega oblikovanja uprizoritve dramskega dela, ki temelji na tej vedi
    2. oblikovna, estetska načela, značilna za uprizoritve dramskih del, filmov pri različnih avtorjih, v različnih teorijah, obdobjih
      2.1. oblikovanost uprizoritve kakega dramskega dela, filma, ki temelji na teh načelih
    3. ekspresivno zasnova, izvedba navadno vnaprej načrtovanega dogodka, dogajanja, zlasti javnega
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dramaturgie iz gr. dramatourgía iz ↑drama + érgon ‛delo’
Celotno geslo eSSKJ
dresêr dresêrja samostalnik moškega spola [dresêr]
    1. kdor uri, vadi žival, da postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti, navadno za nastope
      1.1. ekspresivno kdor vztrajno, načrtno vzgaja, oblikuje koga, da postane vodljiv, ubogljiv
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dresseur iz frc. dresseur, iz ↑dresirati
Celotno geslo eSSKJ
duhovíčiti duhovíčim nedovršni glagol [duhovíčiti]
    1. izražati se domiselno in šaljivo
    2. ironično neuspešno se truditi izražati se domiselno in šaljivo
ETIMOLOGIJA: iz ↑duhovit po zgledu govoričiti
Število zadetkov: 8535