Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]
    1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: duh
duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]
    1. lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo
      1.1. lastnost česa, da kaže, izraža domiselnost in šaljivost
    2. domislica, šala
ETIMOLOGIJA: duhovit
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica]
    1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu
      1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
    3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
    4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: dvojen
dvójnik dvójnika samostalnik moškega spola [dvójnik]
    1. kdor je komu zelo podoben, zlasti po videzu
      1.1. kdor nadomešča igralca v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
      1.2. lutka, figura, ki koga upodablja
      1.3. lik, ikona, ki koga predstavlja v virtualnem okolju
    2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnica
      2.1. drugi izvod, primerek originalne listine, predmeta
    3. iz etnologije dva vzporedna kozolca, povezana s skupnim ostrešjem
ETIMOLOGIJA: dvoj
émbrio émbria; in émbrij samostalnik moškega spola [émbrijo]
    1. iz biologije iz oplojene jajčne celice razvijajoči se človeški organizem do konca osmega tedna razvoja v maternici
      1.1. iz biologije zgodnja razvojna stopnja iz oplojene jajčne celice razvijajočega se organizma
    2. ekspresivno začetna, izhodiščna oblika, stopnja česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Embryo, angl. embryo, frc. embryon) iz gr. émbryon ‛novorojeno jagnje, zarodek, mladič’, iz embrýō ‛rastem znotraj’ - več ...
embrionálni embrionálna embrionálno pridevnik [embrijonálni]
    2. ekspresivno ki je v zvezi z začetno, izhodiščno obliko, stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. embryonalis, iz embrio
êmm; in ámm medmet
    1. tudi z večkrat ponovljeno črko e ali m uporablja se, ko govorec želi zapolniti premor v govoru
    2. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko e ali m izraz premora, zadrege
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa]
    strokovnjak za enologijo
STALNE ZVEZE: leteči enolog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej enologija
épsko prislov [épsko]
    1. takó, da je kot pri epu ali spominja na ep
    2. takó, da je kot pri epiki ali spominja na epiko
    3. ekspresivno izraža najvišjo stopnjo
    4. neformalno, ekspresivno izraža doseganje najvišje stopnje glede izpolnjevanja pričakovanj, zahtev
ETIMOLOGIJA: epski
fársa fárse samostalnik ženskega spola [fársa]
    1. iz literarne vede, iz gledališke umetnosti komedija z izrazito, grobo komiko, navadno s satiričnimi, grotesknimi, absurdnimi elementi
    2. slabšalno kar je absurdno, nesmiselno; SINONIMI: ekspresivno parodija
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Farce) iz frc. farce ‛komedija’, prvotno ‛nadev (iz sesekljanega mesa)’ iz farcir ‛nadevati, natrpati’; pomenski razvoj je domnevno ‛trpanje’ > ‛vložek, vrivek, tudi v (religioznem) besedilu’ > ‛komični medklic, vložek v besedilu’ - več ...
fíkcija fíkcije samostalnik ženskega spola [fíkcija]
    kar je izmišljeno in ne ustreza resnici, v resničnosti ne obstaja
STALNE ZVEZE: pravna fikcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fiktion in frc. fiction iz lat. fictiō ‛tvorba, oblikovanje, izmišljotina’, iz fingere ‛upodobiti, ustvariti, izmisliti si’ - več ...
fluíden fluídna fluídno pridevnik [fluídən]
    1. ki je nestalen, se spreminja ali je težje opredeljiv
    2. ki je eleganten, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
STALNE ZVEZE: fluidna tehnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. fluid v pomenu ‛nestalen, spremenljiv’, glej fluid
fluídnost fluídnosti samostalnik ženskega spola [fluídnost]
    1. lastnost česa, da je nestalno, se spreminja ali je težje opredeljivo
    2. lastnost česa, da je elegantno, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
ETIMOLOGIJA: fluiden
folklorístika folklorístike samostalnik ženskega spola [folklorístika]
    1. veda, ki se ukvarja s folkloro
      1.1. študij te vede
    2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folkloristik iz folklora
fósfor fósforja tudi fósfora samostalnik moškega spola [fósfor]
    rumenkasto bel strupen ali rdeč nestrupen element, kemijski element; simbol: P
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Phosphor iz nlat. phosphorus, to prevzeto iz gr. phōsphóros ‛ki nosi luč’, iz phõs ‛luč’ + phorós ‛nesoč’, poimenovan po lastnosti, da je dobro gorljiv - več ...
gladkonósi gladkonósa gladkonóso pridevnik [glatkonósi]
STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir
ETIMOLOGIJA: gladek + nos
glamúr glamúrja; tudi glamour samostalnik moškega spola [glamúr]
    kar je elegantno, razkošno, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim
ETIMOLOGIJA: glamour
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]
    1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba
      1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
glívni glívna glívno pridevnik [glíu̯ni] ETIMOLOGIJA: gliva
Število zadetkov: 8535