Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija]
    1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih
      1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
    2. slavilna pesem
    3. ekspresivno slava, čast
    4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
gniložívka gniložívke samostalnik ženskega spola [gniložíu̯ka]
    iz biologije organizem brez sposobnosti fotosinteze, ki se prehranjuje z odmrlimi rastlinskimi in živalskimi organizmi ali njihovimi ostanki
ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. saprophyte, nem. Saprophyt (iz gr. saprós ‛gnil’ + phytón ‛rastlina’) iz gnil + živeti
góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]
    1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
      1.1. ta del organizma kot hrana, jed
      1.2. kar po obliki spominja na ta del organizma
    2. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva
    3. prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje
    4. ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov
STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast]
    2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
    3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: goba
góbav góbava góbavo pridevnik [góbau̯ góbava góbavo] ETIMOLOGIJA: goba
góbji góbja góbje pridevnik [góbji] ETIMOLOGIJA: goba
góbov góbova góbovo pridevnik [góbou̯ góbova góbovo] ETIMOLOGIJA: goba
gókart gókarta samostalnik moškega spola [gókart]
    1. manjši, lažji dirkalni avtomobil brez karoserije
      1.1. šport, pri katerem se dirka s takimi avtomobili
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. go-cart, prvotneje ‛lahka kočija, ciza’ in ‛hojica’, iz go ‛iti, hoditi’ + cart ‛voziček’
gólem gólema samostalnik moškega spola [gólem]
    človeku podobno mitološko bitje, narejeno zlasti iz blata ali gline, ki oživljeno opravlja ročna, težaška dela za gospodarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Golem iz hebr. gōlem, prvotneje ‛okoren človek’, prvotno ‛brezoblična gmota’
golén goléni samostalnik ženskega spola [golén]
    1. del noge med kolenom in gležnjem
      1.1. kost na notranji strani tega dela noge; SINONIMI: golenica
ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
gonjáč gonjáča samostalnik moškega spola [gonjáč]
    1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonič
    2. kdor goni, usmerja divjad pred lovce pri skupnem lovu
    3. navadno ekspresivno kdor koga priganja, pretirano sili h kaki dejavnosti
    4. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonič
FRAZEOLOGIJA: gonjač sužnjev
ETIMOLOGIJA: goniti
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
govedorêja govedorêje samostalnik ženskega spola [govedorêja]
    dejavnost, ki se ukvarja z rejo goveda
ETIMOLOGIJA: iz reja goveda
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa]
    1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
    2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej graben - več ...
gròm grôma samostalnik moškega spola [gròm]
    1. glasen, bobneč zvok, ki med nevihto sledi blisku
      1.1. temu podoben zvok
FRAZEOLOGIJA: udariti kot grom
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gromъ, hrv., srb. grȏm, rus. gróm, češ. hrom < pslov. *gromъ < ide. *ghromo-, tako kot gr. khrómos ‛hrup, rezgetanje’ iz korena *ghrem- ‛glasno in zamolklo doneti’ - več ...
gulág gulága samostalnik moškega spola [gulák gulága]
    1. zlasti v Sovjetski zvezi kazensko taborišče za prisilno delo zlasti političnih zapornikov
      1.1. v ednini, zlasti v Sovjetski zvezi sistem takih taborišč
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. gulág, iz kratice za g(lávnoe) u(pravlénie) lag(eréj) ‛glavna uprava taborišč’ - več ...
hàjd in hájd; in àjd; in àjdi; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet
    1. neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta
    2. neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod
    3. kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje
ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz hajdi in hajde - več ...
héker hékerja in hêker hêkerja; tudi hacker samostalnik moškega spola [héker] in [hêker]
    1. kdor navadno nepooblaščeno vdira v računalniške sisteme, zlasti z namenom dokazovanja računalniške spretnosti, finančnega okoriščanja
    2. ekspresivno navdušen, spreten računalniški uporabnik, programer
STALNE ZVEZE: etični heker
ETIMOLOGIJA: hacker
heksámeter heksámetra samostalnik moškega spola [heksámetər]
    iz literarne vede šesterostopni verz, sestavljen iz petih daktilov in troheja na koncu verza
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek lat. hexameter) iz gr. heksámetros, iz héks ‛šest’ + métron ‛mera’ - več ...
hélij hélija samostalnik moškega spola [héli]
    najlažji žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: He
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Helium, angl. helium, frc. hélium iz nlat. helium, iz gr. hélios ‛sonce’
Število zadetkov: 8535