Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
završéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove: drevesa so završela; brezoseb. zapihalo je in završelo
    // s prislovnim določilom vršeč se premakniti, iti: v nebo so završele iskre
  2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko intenzivnostjo: nad dolino je završel vihar / s hribov je završel mrzel veter
  3. 3. z razburjenim govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti vršenju podobne glasove: množica je završela; brezoseb. med poslušalci je završelo
SSKJ
zavrvráti -ám dov. (á ȃ) knjiž. dati glasove kot voda pri vretju: morje je zakipelo in zavrvralo
SSKJ
zavzdíhniti -em dov. (í ȋ) 
  1. 1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje: zavzdihnil je, rekel pa ni nič; z olajšanjem je zavzdihnila; glasno, žalostno zavzdihniti / ekspr. zavzdihnil je nad svojo usodo / grozno, je zavzdihnila; pren., ekspr. njegovo srce je tiho zavzdihnilo
  2. 2. ekspr. dati vzdihu podoben glas: motor je zavzdihnil in prenehal delovati; brezoseb. zunaj je žalostno zavzdihnilo
SSKJ
zazvenčáti -ím dov., zazvénči in zazvênči; zazvénčal in zazvênčal (á í) dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarci zazvenčijo; veriga zazvenči; ob vsakem koraku so ostroge zazvenčale
SSKJ
zazvenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zazveni / kraguljčki, strune zazvenijo; kosa zazveni / ekspr.: gong zazveni; zvonec zazveni zazvoni
    // ekspr. tišina zazveni
  2. 2. navadno s prislovnim določilom postati jasno slišen: njegove besede so zazvenele po hiši; koraki so zazveneli na ulici; glasen smeh je zazvenel po prostoru
  3. 3. postati zvočno bogat, ubran: toliko časa je popravljal radio, da je njegov glas zazvenel / že kar dobro igra, vendar mu glasbilo še ne zazveni ne da polnega, lepega zvoka
    // s prislovnim določilom dobiti tako zvočno barvo, podobo, kot izraža določilo: glas mu je zazvenel globoko, ubrano, zamolklo
    // ekspr., s prislovnim določilom pokazati se, zazdeti se tak, kot izraža določilo: njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo; odgovor je zazvenel prepričljivo
  4. 4. ekspr. postati zaznaven, opazen: v njegovem glasu je zazvenel posmeh; iz njegovih besed je zazvenela žalost
  5. 5. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi: znan glas mu zazveni v uho / od udarca mu je zazvenelo v glavi / tišina mu zazveni v ušesih
SSKJ
zazvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da so šipe zazvenketale
SSKJ
zazvénkniti -em tudi zazvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: zaloputnil je z vrati, da je posoda na polici zazvenknila
SSKJ
zazvončkljáti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati kratke, visoke, zveneče glasove: zvonček zazvončklja
    // povzročiti kratke, visoke, zveneče glasove: zazvončkljati z žlicami
  2. 2. ekspr. narahlo zazvoniti: zvonovi so zazvončkljali
SSKJ
zazvoníti -ím dov., zazvónil (ī í) 
  1. 1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zvonovi so glasno zazvonili; brezoseb. v zvoniku je zazvonilo / zamolklo zazvoniti
    // povzročiti močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona: zazvoniti na veliki zvon
  2. 2. dati zveneče, brneče glasove kot signal: zvonec nad vrati je zazvonil; brezoseb. zazvonilo je, pojdite v razred / budilka je zazvonila ob sedmih; v pisarni zazvoni telefon
  3. 3. z zvonjenjem naznaniti: zazvoniti konec pouka; brezoseb. zazvonilo je poldne / v krščanskem okolju: zazvoniti mrliču z zvonjenjem naznaniti, da je kdo umrl; zazvoniti k maši z zvonjenjem naznaniti, da se bo kmalu začela
  4. 4. ekspr. dati zvonjenju podoben glas: kozarci so zazvonili; veriga zazvoni
    // povzročiti zvonjenju podoben glas: zazvoniti s ključi
    ●     star. jeseni mu je zazvonilo je umrl; ekspr. zazvonilo mu je v glavi, ušesih dobil je občutek zvenenja nepretrganega visokega tona; ekspr. usedel se je na klop in zazvonil z nogami zabingljal; star. v cerkvi je zazvonilo skupaj zazvonilo zadnjič pred začetkom maše
    ♦     lov. pes zazvoni se pri zasledovanju divjadi oglasi z donečimi, zvenečimi glasovi; rel. zazvoniti avemarijo zazvoniti zvečer v čast Mariji; zazvoniti jutranjico, jutro zazvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
SSKJ
zaženíti -žénim dov. (ī ẹ́) nekdaj dati kot zaženilo: nevesti je zaženil pol posestva
SSKJ
zažgáti -žgèm dov., zažgál (á ȅ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj zagori: strela je zažgala hišo; zažgati trske; z baklo, s cigareto zažgati skedenj / zažgati ogenj / zažgati kopo / star. zažgati si pipo prižgati si; pren., ekspr. zažgati v srcu ljubosumje
    // dati kaj na ogenj, žerjavico, da tli in oddaja dim, vonj: zažgati brinove jagode, kadilo / v krščanskem okolju zažgati oljkove vejice, da ne bi udarila strela v hišo
  2. 2. z ognjem, plamenom uničiti: zažgati hišo, kozolec; namenoma zažgati / pri peči si je zažgala obleko
    // poškodovati, uničiti občutljivejše dele rastlin: sonce je zažgalo travo / premočno gnojilo zažge rastline
  3. 3. pri pečenju narediti, povzročiti, da se zaradi prevelike vročine kaj poškoduje, uniči: zažgati kruh, meso; potica se je zažgala
    ●     ekspr. to žganje je tako močno, da kar zažge po grlu povzroči pekoč, žgoč občutek
    zažgáti se narediti samomor z zažigom samega sebe: iz protesta se zažgati
    zažgán -a -o: zažgan kruh; zažgana hiša; zažgana trava; sam.: duh po zažganem
SSKJ
zažlobudráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. dati glasove kot voda pri močnem vretju: juha v loncu je zažlobudrala; brezoseb. v kotličku je zažlobudralo
  2. 2. ekspr. nerazločno, hitro reči, povedati: mimogrede je nekaj zažlobudral / hvala, nasvidenje, so zažlobudrale vsevprek
SSKJ
zažmíkati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. redko dati kratke, tleskajoče glasove: razmočena zemlja je zažmikala pod nogami; brezoseb. v čevljih mu je zažmikalo
  2. 2. nar. vzhodno zmečkati, stlačiti: zažmikati peso in krompir za prašiče
SSKJ
zažuboréti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dati rahle, med seboj pomešane glasove, navadno pri toku manjše količine vode: potok, studenec zažubori / vodomet glasneje zažubori / ekspr.: sredi puščave zažubori studenec se žuboreč pojavi; curek vina je zažuborel v majoliko žuboreč stekel
  2. 2. ekspr. rahlo, lahkotno se zaslišati: iz radia je zažuborela violina
  3. 3. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: zažuborela mu je nekaj prijaznih besed / rada te imam, je zažuborela deklica
    // živahno, lahkotno zapeti: na češnji so zažuboreli ščinkavci
SSKJ
zažvenketáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: ob sunku so zažvenketale šipe; udaril je s pestjo po mizi, da je vse zažvenketalo / kosi stekla so zažvenketali po tleh žvenketajoč padli
// povzročiti ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: zažvenketati s kovanci
SSKJ
zažvénkniti -em in zažvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: šipe v oknih so zažvenknile ob strelu
SSKJ
zažvížgati -am dov. (í) 
  1. 1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visoke, ostre glasove: zažvižgal je in zapel; glasno, predirljivo, tiho zažvižgati / zažvižgati na prste, skozi zobe / zažvižgati znano melodijo
  2. 2. z žvižganjem dati znamenje: ko bom zažvižgal, pridi; zažvižgati psu
    ●     žarg., šport. sodnik je zažvižgal konec igre zapiskal
  3. 3. dati visoke, ostre glasove: lokomotiva zažvižga; brezoseb. v daljavi je nekaj zažvižgalo
    // oglasiti se s takimi glasovi: v vrhu češnje je zažvižgal kos
  4. 4. ekspr. dati žvižganju podobne glasove: burja je zažvižgala / bič je zažvižgal po zraku; krogle so zažvižgale nad glavami
    // povzročiti žvižganju podobne glasove: zažvižgati s šibo po zraku
SSKJ
zdéti zdénem dov., zdêni zdeníte (ẹ́) nar. dati, zložiti: zdeti žito v kozolec / zdeti voz pšenice
    zdét -a -o: v kozolec zdeto snopje
SSKJ
zdévati2 -am tudi -ljem dov. (ẹ́) star. dati, zložiti: zdevati stvari iz kovčka; zdevati knjige s police; zdevati nadev na testo; zdevati kompot v kozarce
    zdévati se iti (stran), oditi: počasi so se zdevali iz sobe / s težavo se je zdeval na voz spravil
SNB
zdizajnírati -am dov. (ȋ)
dati predmetu obliko z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom: Na osnovi filmskih likov so zdizajnirali in lansirali serijo igrač E ↑dizajnírati
Število zadetkov: 1427