Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
znáti znám nedov. (á ȃ)
1. imeti to, kar se uči, študira, vtisnjeno v zavest, spomin in biti sposoben povedati, uporabiti: znati abecedo, poštevanko; pesem se je učil toliko časa, da jo je znal; igralci ne znajo vlog; znati besedilo na pamet, kot očenaš / zna nekaj francoskih besed; zna dosti pravljic
// biti seznanjen z dejstvi, podatki s kakega strokovnega področja: znati matematiko; temeljito zna slovnico / nepreh. njegov učitelj dosti zna; premalo zna za srednjo šolo
2. navadno z nedoločnikom biti glede na izurjenost, usposobljenost sposoben (uspešno) opravljati kako dejavnost: zna brati, kositi, kuhati; zna popravljati stroje; ne zna plavati; elipt.: zna vsa kmečka dela opravljati, delati; dobro zna svojo obrt; valčka ne zna plesati
// biti sposoben narediti, delati kaj glede na svojo razvitost, znanje: otrok pri tej starosti že zna govoriti; ne zna napisati naloge; ni znal odgovoriti na vprašanje
// biti zmožen česa, uspešen pri čem glede na svoje lastnosti, sposobnosti: zna se obvladati, potrpeti; znal jih je prepričati, da so šli; zna se uveljaviti; zna varčevati / ekspr.: zna lagati spretno laže; zna živeti uživa življenje / elipt., ekspr.: znati je treba, pa gre biti iznajdljiv, prebrisan; ljudje znajo, pa imajo / kot izraz priznanja: vse je potegnil za nos. Ta pa zna; pretihotapil je dosti blaga. Kdor zna, pa zna
3. pog., z nedoločnikom utegniti, moči1: tam bi znala biti zaseda; mrzla pijača bi vam znala škoditi; zunaj bi ga znal kdo videti; zna se zgoditi, da se bodo sporazumeli
// izraža, da dejanje kljub zaželenosti razmeroma dolgo ne nastopi: kar klepeta in ne zna iti; elipt. ne zna domov iti / dež ne zna nehati; hladno vreme se ne zna posloviti dolgo traja
4. star. vedeti: za njegov dolg so znali vsi / niso znali, kdo je njegov oče / ni prav znal, kako je prišlo do tega / ne znamo vam povedati, zakaj so prišli / znaj, da pri nas to ni dovoljeno / sam ne zna, zakaj se jezi
5. star. poznati: zna njegove skrivnosti / zna svoje pravice, svojo vrednost
6. zastar. opaziti, videti: nikjer ni bilo znati človeških bivališč / na obrazu mu je bilo znati, kaj čuti
● star. sam bog zna, kdaj jih bo videl ve; star. ni priženil bog zna koliko bogzna; ekspr. ne zna drugega kot pijančevati dosti pijančuje; ekspr. vse, kar zna, je, da se zadira na otroke na otroke se predvsem zadira; ekspr. ne zna brzdati jezika ne pazi, kaj, kako govori; ekspr. človek, ki se zna obrniti spreten, iznajdljiv; ekspr. znati poslušati dati sogovorniku možnost, da govori, pove svoje mnenje; ekspr. nobene stvari ne zna prijeti v roke se ne loti prav; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno; pog. zna več kot hruške peč(i), orehe treti ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj; gospodaril je, kakor je vedel in znal po svojih zmožnostih; pomagaj si, kakor veš in znaš izraža neprizadetost, nepripravljenost za pomoč; stori, kot veš in znaš po svojem preudarku; izraža nezanimanje; kolikor znaš, toliko veljaš znanje je merilo človekove pomembnosti; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ šol. znati zadnjo učno snov za odlično
    znáti se star.
    izražati se, kazati se: hudobija in predrznost se mu zna v očeh; na obrazu se jim je znalo zadovoljstvo
    // biti opazno pri kom, poznati se komu: znalo se mu je, da ga nekaj vznemirja; zna se mu, da je razvajen / po jeziku se mu je znalo, da je tujec
    znajóč -a -e:
    šel je, ne znajoč kam
Celotno geslo Frazemi
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób, dajáti se v zobé kómu, dáti ga na zób, dáti se v zobé kómu, dobíti kàj za pod zób, držáti jêzik za zobmí, iméti kàj za pod zób, jêzik za zóbe, metáti v zobé kómu kàj, ne glédati v zobé čému, nosíti kóga po zobéh, oborožèn do zób, oborožíti kóga do zób, oborožíti se do zób, pokazáti zóbe [kómu], polomíti si zóbe [na čém, pri čém], povédati v zobé kómu kàj, pripráviti kàj za pod zób, príti v zobé kómu, režáti se v zobé kómu, smejáti se v zobé kómu, stískati zóbe, stísniti zóbe, škrípati z zobmí, vláčiti kóga po zobéh, vréči v zobé kómu kàj, z nóhti in zobmí, zaškrípati z zobmí, zób čása, zób za zób
Pleteršnik
zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
Pleteršnik
zóbati, zǫ́bljem, vb. impf. mit dem Schnabel aufpicken; piščanci, ptiči zobljejo proso; kuretnini dati zobati, den Hühnern Futter geben; — Beeren, Kirschen u. dgl. essen, (Körner) fressen; grozdje, črešnje zobljemo; konji oves zobljejo.
SSKJ²
zráven1 [zravən] prisl. (ȃ)
1. izraža položaj, prostor v neposredni bližini, sosedstvu česa: na mizo je postavila čajnik in zraven položila prtičke; stena je suha, omaro lahko porinete čisto zraven; na desni strani stoji pošta, tik zraven je trgovina; iz prostora zraven se je slišalo kričanje
// izraža položaj, ko je kaj skupaj s čim: zunaj je gruča fantov, tudi vaš sin je zraven; slikali se bodo, stopite še vi zraven / denite še malo zelenja zraven, da bo šopek bogatejši; krilo je temno, svetla bluza se poda zraven / kadar kam gredo, ga vzamejo zraven s seboj / ko so ustanovili društvo, so ga povabili zraven v društvo / kupil je konja in vse, kar spada zraven / postregli so z golažem in (za) zraven so dali žgance
// izraža položaj, ko je kaj pritrjeno k čemu: kupiti smuči in dati vezi zraven; vzemi čevlje in poglej, če so vezalke zraven
2. izraža navzočnost, udeleženost pri čem: bil je zraven, ko so jih obsodili; rad preostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven / rad bi to delal, pa ga ne pustijo zraven / pog.: pri vsaki stvari je zraven je udeležen; pustite me, jaz nimam nič zraven
3. izraža dodajanje: če boste kupili posodo, vam bomo zraven dali še pribor; tega nisem plačal, to sem dobil zraven / lepa je, pa še bogata zraven; ne poznam poti in še bolan sem zraven; bila je urejena, preprosta, a zraven vedno elegantna / igrala sta karte in se zraven prepirala hkrati / v vezniški rabi: že po naravi je bil razburljiv, zraven pa je živel v nevarnem času; nima vztrajnosti, zraven pa ne zna izkoristiti časa
● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi; priti zraven pog. preveč ima oboževalcev, on ne pride zraven nima možnosti, da bi si pridobil njeno naklonjenost; pog. imamo prijetno družbo, še ti pridi zraven se pridruži; pog. zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven uspel v potegovanju za kaj
SSKJ²
zrêči zrêčem dov., zrêci zrecíte; zrékel zrêkla (é) star.
1. reči, povedati, navadno brez obzirov: bil je zelo jezen in jim je vse zrekel; koliko bridkih mu je zrekla
2. dati ime, vzdevek: zaradi punčke so ji zrekli Pikapolonica
Vorenc
zreči dov., F5, benè exprimit, dobru ṡrezhe; dobru ṡrezhe, benè exprimit; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; ediſsere, iṡloṡhiti, vun ṡrezhi, dati ẛaſtopiti; grammatica, -ae, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi
Pleteršnik
zròk 1., -rǫ́ka, m. 1) die Frist, die Verfallszeit, V.-Cig.; — z. si dati, übereinkommen, C.; (stsl. sъrokъ); — 2) na z. hoditi, zu den Berathungen gehen, Kamnik-M.; — 3) z. si dati, sich begrüßen, Fr.-C.; (prim. srok).
SSKJ²
zunánji -a -e prid. (ȃ)
1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe; zunanja plast kosti; zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek
// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo
2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe; tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega
// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi
3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup; razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi
// ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram
4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države; zunanje predstavništvo; zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav
// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve
5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem; zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov
// ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic
6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve; zunanji znaki bolezni; zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno
7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka; popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega
// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila
8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis; spremenjena zunanja podoba mesta; zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški poklic
    zunánje prisl.:
    igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
    zunánji -a -e sam.:
    dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
SSKJ²
zvalíti -ím dov., zválil (ī í)
1. z valjanjem spraviti
a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča
b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza
2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe
// navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena
● ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se
    zvalíti se ekspr.
    hitro, neurejeno priti v velikem številu: v dvorano se je zvalila množica ljudi; 
prim. izvaliti
Pravopis
zvalíti1 -ím dov. zválil -íla, nam. zvalít/zvalìt; zvaljênje; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlode na kup; ~ sode s tovornjaka; poud. zvaliti komu kaj ~ delo drugemu |dati, vsiliti|; poud. zvaliti kaj na koga ~ odgovornost na druge |preložiti|
zvalíti se -ím se (í/ȋ í) poud. V dvorano se je zvalila velika množica |hitro, neurejeno prišla|
Prekmurski
zvelíčanje -a s zveličanje: tam je i ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tam je i zvelicsanye KŠ 1754, 206; dneſz je zvelicsanye etoj hi'zi vcsinyeno KŠ 1771, 235; Prislo je zvelicsanye BKM 1789, 11; Jezus me zvelicsanye SŠ 1796, 5; ár je tou nyemi düse zvelicsanye SIZ 1807, 4; Prihája zvelicsanye BRM 1823, 8; kai bi moucs toga zvelicſanya pamet preſzveitila TF 1715, 3; ar neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; Dáj mi radoszt zvelicsanya KŠ 1754, 254; I lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1771, 587; Naj Zvelicsanya nezamüdis BRM 1823, 3; On mi je düsi porok zvelicsanya KAJ 1848, 7; Vö ſzi küpte kzvelicsanyi prilicsno vrejmen KŠ 1771, 584; ſzebi pak na Duſno zvelicſanye TF 1715, 9; na zvelicsanye, noſzi ti paſzko SM 1747, 82; zvelicsanye naſſe iscsemo KŠ 1754, 216; naj i oni zvelicsanye dobijo KŠ 1771, 648; Ka je Bo'sa miloſcsa na zvelicsanye KMK 1780, 6; Ki je za naſſe zvelicsanye z-nebész doli ſztoupo KM 1783, 112; Ár nám ſze je dneſz rodil na zvelicsanye BKM 1789, 28; potrejbno na zvelicsanye KM 1796, 9; nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; Scsé zvelicsanye dati BRM 1823, 6; na zvelicsanye düse KAJ 1848, X; Ka ti tak fali i na zvelicsanyi KŠ 1754, 9b; da sze veszelim vu zvelicsanyi tvojem TA 1848, 8
SSKJ²
zvèn zvéna in zvêna m (ȅ ẹ́, é)
1. zlasti višji zvok, ki ga daje kak predmet, navadno kovinski, ob udarcu po njem ali trku ob kaj trdega: preizkusiti zven kose; dajati kovinski zven; rezek, svetel, visok zven; zveni instrumentov; zven orodja pri udarcu ob kamen; jakost, višina zvena
// zvenenje: zven strun je počasi utihnil / poslušati zven kraguljčkov v daljavi / jasen zven glasu
2. s prilastkom zvočna sestavina, ki izraža, nakazuje kako čustvo, razpoloženje: jezen, otožen, spoštljiv zven njegovih besed
// ekspr. zvočna podoba, zvočna značilnost: domač zven besed; dati verzom v prevodu slovenski zven; zven in oblika lirske poezije
3. knjiž., s prilastkom lastnost, značilnost česa, da se kaže, zdi tako, kot določa prilastek: v takih razmerah vsaka beseda dobi politični zven; ta modrost ima čisto sodoben zven / nova uprizoritev je dala komediji drugačen zven
♦ fiz. zven zvok iz dveh ali več frekvenčno različnih valovanj; jezikosl. zven glasilk
SSKJ²
zvénkniti -em tudi zvênkniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: trčila sta, kozarca sta zvenknila / telefon zvenkne; ura v stolpu je zvenknila
SSKJ²
zverinják -a m (á)
prostor, v katerem so zaprte zveri, divje živali: dati ujeto žival v zverinjak; v razredu je kot v zverinjaku / zastar. iti na sprehod v zverinjak živalski vrt; zapreti leva v zverinjak kletko
Pleteršnik
zvẹ̑st, -ȋ, f. 1) das Gewissen, C., Mik.; — das Bewusstsein: v zvesti = v svesti, Vod. (Nov.); (prim. svest); — 2) die Treue, Dalm., Krelj, Ravn.; — sod je za zvest (fest, stark) napravljen, vzhŠt.; — 3) die Kunde: na zvest dati, kund geben, ogr.-Valj. (Rad).
Svetokriški
zvest -a prid. 1. zvest: Mojſſes je bil G. Bogu ſvejſt im. ed. m, vener Abraham je bil pokornishi ǀ svejst im. ed. m priatel je suojm shlushabnikam ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt im. ed. m shlushabnik Boshj rata ǀ En ſveiſt im. ed. m shlushabnik on fliſſnu yszhe zhaſt ſvoiga Kraila ǀ Peter pak je bil tvoj ſvejſti im. ed. m dol. priatel ǀ Neboyeſe Moj ſveſti im. ed. m dol. shlushabnik Vid ǀ Ti moja ſvejſta im. ed. ž shlushabenza ǀ Moja ſveſta im. ed. ž shlushabniza, sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta im. ed. ž bila ǀ inu vener polek ſvoje ſvejſte rod. ed. ž shlushbe, imaio Bogu shlushit ǀ kaj s'ena pergliha ſe more dati te dobrute sgorej imenovanyh krajlou prutu ſvojmu svestimu daj. ed. m folku k'perglihi lubesni ǀ shelite morebiti imeti vij eniga stonovitnu suestiga tož. ed. m ži. Priatelna do vekoma ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga tož. ed. m ži. peſſa ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga, inu ſvestiga tož. ed. m ži. Generala Iephte ǀ Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga tož. ed. m ži. Iacoba ǀ vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto tož. ed. ž drushbo ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto or. ed. ž ſhluſhbo ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ leta dua bodo ſvejſta im. dv. m priatla ǀ de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva, brumna, ſvesta im. dv. m ǀ Hlapzy, inu dekle imaio ſvejſti im. mn. m, inu pokorni biti ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe, temuzh de ſo ſveſty im. mn. m najdeni ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti im. mn. m ſoſſedie ǀ ſi je puſtil taiſte Bukue brati v' katerih te ſvejſte im. mn. ž shlushbe ſo bile samerkane ǀ obilnu te ſvejſte tož. mn. m, inu flisne polona 2. vesten: kakor en dober ſveſt im. ed. m paſter yh je paſſel ǀ Se shtima, inu lubi en suest im. ed. m Varih ǀ ſe perporozhjti timu ſveſtimu daj. ed. m Paſterju presež.> kateriga Bug je lubil kakor ſvojga nar lubishiga, inu svèsteshiga tož. ed. m ži. priatelna ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga, inu svestiſhiga tož. ed. m ži. ſlushabnika ǀ vſame to ner svejſteshi tož. ed. ž deklo s' ſabo ne biti zvest svojega lebna nedov. biti v življenjski nevarnosti: ſakaj pò uſot ſo njega ijskali vumorit, inu kadar eden ga je v'ſvojo hisho gori vſel, nej bil ſveſt ſvojga lebna 3. ed. Pomena sta v nekaterih primerih težko razločljiva, ker sta bila v miselnosti 17. stoletja združena v en pojem.
Celotno geslo Frazemi
zvézda Frazemi s sestavino zvézda:
bíti pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod nesréčno zvézdo, bíti rôjen pod sréčno zvézdo, bíti zapísan v zvézdah, kovánje v zvézde, kováti kóga/kàj v zvézde, píše v zvézdah, poséči po zvézdah, rodíti se pod nesréčno zvézdo, rodíti se pod sréčno zvézdo, séči po zvézdah, ségati po zvézdah, ségati za zvézdami, vídeti vsè zvézde
Celotno geslo Kostelski
zviti ► sˈvit sˈviːjen dov.
Vorenc
zvleči dov., F6, conciére, v'kúp ṡklizati, ṡvabiti, ẛvlezhi; elicere, vun ṡvabiti, ṡvlézhi, ſpelati; eruere, iṡkopati, odteti, vun ṡvleizhi; eruncare, vun ṡvleizhi, vun ṡkopati, vun ſpleiti; exerere, iṡtegniti, ṡvlezhi, ali vun djati, vun ſpuſtiti, uṡdigniti; pomere, naprei dati, vſe zhiſtu povédati, naprei neſti, vunkai ṡvleizhi
Število zadetkov: 3689