Zadetki iskanja
1. dati skupaj, zbrati: zvrgli bomo in vam vrnili; zvreči za sodček piva
2. v zvezi z na narediti, imeti koga drugega za povzročitelja, nosilca česa neugodnega, negativnega; zvrniti: zvreči krivdo na druge; nejasnosti v besedilu so zvrgli na zapisovalca
● star. zvrgli so ji vzdevek živa svetnica dali, vzdeli; star. otrok se je zvrgel po očetu ima njegove lastnosti; prim. izvreči
poln bolj kot do vrha, roba: na mizi je stal zvrhan pehar jabolk; prinesla je zvrhano skledo štrukljev / nameriti zvrhan liter moke; zvrhan mernik pšenice; dati česa zvrhano mero / zvrhan voz smrekovih hlodov visoko naložen
// ekspr. poln do vrha, roba: zvrhan kozarec, vrč vina
● ekspr. prinesel je zvrhan koš novic zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran
- zvŕhano prisl.:
zvrhano naliti; zvrhano poln jerbas
zvrníti ênega, zvrníti ga, zvrníti kozárček [čésa], zvrníti kozárec [čésa]
pog. vreča: zavezati žakelj; stresti žito iz žaklja; nesti kaj v žaklju; raztrgan žakelj / oprtati si težek žakelj / kupiti žakelj moke; dati konju žakelj sena
● pog., evfem. držati žakelj biti soudeležen pri kraji, ropu; zastar. dati hišo v žakelj ometati jo; pog. dati koga v žakelj premagati koga, biti boljši od koga; pog. ženska, oblečena v žakelj v vrečasto krojeno obleko; pog. jemati iz skupnega žaklja iz skupne blagajne, skupnega sklada; pog. ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen ko ni bilo več zaloge, imetja; ekspr. kupiti, vzeti mačka v žaklju kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. prazen žakelj ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro
- 1. drama, v kateri glavni junak zaradi neobvladljivih okoliščin, v spopadu z močnejšimi silami propade, je poražen; SINONIMI: tragedija
- 1.1. drama z žalostnim, nesrečnim koncem
- 2. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki zaradi trpljenja vzbuja močne občutke žalosti, pretresenosti, sočutja; SINONIMI: ekspresivno tragedija
- 1. vinska trta z večjimi temno modrimi grozdi s poprhom, po izvoru iz Slovenije; SINONIMI: žametna črnina
- 1.1. rdeče vino iz grozdja te trte, navadno kot sestavina cvička; SINONIMI: žametna črnina
1. zastar. žebljiček za podkovanje čevljev: zabijati žbice v podplate / petne žbice
2. špica1, napera: žbice na kolesih starinskih avtomobilov / dežnik z zvito žbico
3. nav. mn., v zvezi nageljnova žbica posušeni cvetni popki klinčevca, ki se uporabljajo kot dišava: dati v kompot nageljnove žbice; vino z nageljnovimi žbicami
1. pog. blagoslov: dati, dobiti žegen / nesti k žegnu nesti k blagoslovu velikonočnih jedil / dekle je pravi žegen za našo hišo / dobiti žegen za uvoz surovin soglasje
● pog. poročila sta se brez žegna civilno
2. v krščanskem okolju blagoslovljena velikonočna jedila: jesti žegen / velikonočni žegen
3. nar., v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti žegen v cerkev
4. nar. koroško žegnanje, proščenje: žegni v fari so se začeli prvo nedeljo v juliju
5. nar. zahodno pokopališče: vaški žegen s kamnitim obzidjem
6. pog., ekspr., v zvezi blažev žegen kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen
7. v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen
pog. zlasti ročno pranje navadno večje količine perila: imeti žehto na določen dan v tednu; perilo se nabira za žehto / dati rjuhe v žehto
// perilo, ki se naenkrat opere: obesiti žehto; prati žehto; žehta je že suha
● ekspr. dati koga v žehto kritično raziskati njegovo ravnanje, delo; nar. koroško babja žehta jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom; trijet; ekspr. v hiši je velika žehta splošno čiščenje
dáti kóga/kàj v žéhto, íti v žéhto, krváva žéhta, morálna žéhta, možgánska žéhta, velíka žéhta
nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: dati poleno v žekno; dolina je bila razgreta kakor žekno
1. poročena ženska v odnosu do svojega moža: ima ženo in dva otroka; izgubiti, zapustiti ženo; skrbeti za ženo; prišel je z ženo; bila mu je dobra žena / postala sta mož in žena poročila sta se; dati komu hčer za ženo privoliti v njeno poroko s kom; za ženo ima Korošico njegova žena je Korošica; vzel jo je za ženo oženil, poročil se je z njo
2. dorasla oseba ženskega spola, zlasti starejša: ta žena je njena mati; plemenita kmečka žena; usmiljene žene so poskrbele zanje / publ.: upoštevati iniciativo žená žensk; osvajalec žená
// dorasla oseba ženskega spola kot nosilec kake dolžnosti, kakega poklica: popisal je več znamenitih žen / skrb za žene matere; moralna podoba žene zdravnice
● šalj. biti blažen med ženami biti edini moški med ženskami; nar. koroško bela žena lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi; vila; pesn. bela žena smrt; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko; zastar. porodna žena porodnica; dan žená praznik mednarodnega ženskega gibanja 8. marca; bila sta kakor mož in žena živela sta skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; preg. žena podpira tri vogale hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
♦ etn. bela žena po ljudskem verovanju mladi, lepi ženski podobno bitje, ki pomaga ženam pri porodu in varuje njihove otroke pred zlim; žalik žena po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške; rel. svetopisemske žene
1. majhni vreči podoben del na oblačilu za spravljanje manjših predmetov: žep se mu je strgal; napolniti žep z bonboni; vzeti ključe iz žepa; dati robček v žep; nositi denarnico v žepu; predpasnik z velikim žepom; dno žepa / obrnil je vse žepe, da bi našel denar; iskati ključe po žepih; hoditi z rokami v žepih / hlačni žep; našiti, všiti žep; notranji, prsni žep suknjiča; žep na zadrgo; žep za uro; podloga za žepe / napolniti žepe nahrbtnika; viseči žepi za krtače; šotor z našitimi žepi
2. kar je po obliki temu podobno: narediti med mesom in rebri žep za polnjenje; očistiti rano in vse žepe v njej; ozek žep med skalami
3. na čelu razširjen del površine, ki sega v kaj: žepi ravnega sveta se zajedajo v hribovje; rečni žepi
// voj. na strnjeno nasprotnikovo ozemlje segajoče manjše, z ozkim pasom z zaledjem povezano območje z vojaškimi silami, ki se branijo: umakniti čete iz žepa; delati obkolitveni obroč okoli žepa
4. ekspr. kupna sposobnost: kupi, če ti žep dopušča, dovoljuje; izdelek ustreza okusu in žepu kupcev / hiša ni dosegljiva za moj žep
● ekspr. avtomobil mu je precej olajšal žep zanj je potrošil precej denarja; ekspr. ta izdelek polni trgovcem žepe jim prinaša velik zaslužek; pog. tu in tam mu kaj kane (v žep) dobi, zasluži majhno vsoto denarja; ekspr. globoko poseči, seči v žep veliko plačati; ekspr. vtakniti medaljo v žep dobiti jo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. če le more, drži roke v žepu lenari, ne dela; ekspr. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje; ekspr. imeti kačo, luknjo, sušo v žepu biti brez denarja; ekspr. iti z levo roko v desni žep lotiti se stvari napačno, neustrezno; ekspr. vsi nimajo enako globokih žepov nimajo enako veliko denarja; plitev žep ekspr. imeti plitev žep malo denarja; publ. počitnice za plitev žep poceni; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. plačati iz svojega žepa s svojim denarjem; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. obrnili so mu vse žepe natančno so ga preiskali; let. žarg. letalo je zašlo v zračni žep v območje spuščajočega se zraka; poznam ga kot svoj žep zelo dobro, zlasti po slabih lastnostih
♦ mont. žep jalovine manjša gmota prvotne kamnine, ki je niso nadomestile rudne raztopine; obrt. vrezani žep pri katerem se odprtina vreže v oblačilo
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 180
- 181
- 182
- 183
- 184
- 185
- Naslednja »