žêzlo -a s (é)
1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
žíg -a m (ȋ)
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
// v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
1. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti žig; pritisniti, ekspr. udariti žig v potni list; preklicati, spremeniti žig; opremiti kupon z žigom / nerazločen poštni žig
// v izdelek vtisnjen, odtisnjen znak, s katerim se potrjuje kvaliteta, izdelovalec: vtisniti žig; prstan z žigom na notranji strani
2. priprava zlasti s kovinskim negativom določenega znaka, navadno okrogle oblike: hraniti, izdelovati žige; barva, stojalo za žige
3. ed., knjiž., navadno s prilastkom značilnosti, posebnosti: vojna leta so mu dala žig za vse življenje; s tem dejanjem si je pritisnil sramotni žig / z oslabljenim pomenom tega človeka označuje žig izdajstva
● vžgati sramotni žig nekdaj vžgati znamenje kot kazen za kako dejanje
♦ adm. mokri žig pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; filat. enokrožni žig ki ima eno krožnico, ob kateri je označba pošte; metal. čistinski žig ki na kovini potrjuje stopnjo čistine; ptt priložnostni žig poštni žig, uporabljan na določeni pošti, poštah v počastitev določenega dogodka; vet. žig z žigom narejeno, vžgano znamenje na telesu zlasti goveda, konja
Celotno geslo
Sinonimni
žíg -a m
1.
uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta
SINONIMI:
2.
priprava z gumijastim, kovinskim negativom takega znaka, navadno okrogle oblike
SINONIMI:
knj.izroč. pečat
GLEJ ŠE SINONIM: štampiljka
SSKJ²
žíla -e ž (í)
1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu / krvne žile
2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
// nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
// navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
// petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
// nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
● star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
♦ anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu / krvne žile
2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
// nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
// navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
// petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
// nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
● star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
♦ anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
Pravopis
žíla -e ž (í) dati injekcijo v ~o; vratna ~; ~e v marmorju; bikova ~ |spolni ud|; poud. imeti pesniško ~o |dar, sposobnost|; publ. prometna ~ pomembna prometna pot
Celotno geslo
Sinonimni
žíla -e ž
1.
cevast organ, po katerem teče kri ali limfa
SINONIMI:
krvna žila
2.
bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej
SINONIMI:
listna žila, stebelna žila
Prekmurski
žítek -tka m življenje: 'Sitek KMS 1780, A3; gdeje ſitek i zvelicſanye TF 1715, 44; tebi vez moi sitek boude ABC 1725, A5b; je moi tál moi sitek SM 1747, 75; Ja ſzem 'zitek KŠ 1754, 117; Vu nyej je bio 'zitek KŠ 1771, 264; Bojdi nám 'zitek BKM 1789, 2; dober 'sitek vecs valá .. dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; tvoj 'sitek odhája SŠ 1796, 10; 'Zitek vekivecsni BRM 1823, II; Vecsni 'zitek KAJ 1848, IX; kerſchánſzkoga ſitka regule TF 1715, 9; vsze dni sitka moiega ABC 1725, A8b; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; Záto vnovoti 'zitka hodimo KŠ 1754, 112; pobougsanye 'zitka KŠ 1771, 442; ka bi 'sitka vekivecsnoga vrejdno bilou KMK 1780, 6; na pobougsanye 'sitka mojega KM 1783, 6; Od 'zitka vekivecsnoga BKM 1789, 2; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; zemelſzkoga 'sitka teskoucse znásati pomága SIZ 1807, 10; 'Zitka csiſztôcsa BRM 1823, VII; vu ednom táli 'zitka KAJ 1848, III; drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; kaibi bliſnyega ſitki ne skoudili TF 1715, 15; Naj bli'znyega 'zitki ne skoudimo KŠ 1754, 35; ſtero kpriseſztnomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; Vcsio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; i po etom sitki sitek vekivecsni ABC 1725, A5a; dai nám sitek vekvecsni SM 1747, 87; Té za 'zitek ſzi ſzmrt ſzprávla KŠ 1754, 257; vu 'zitek vekivecsni jo zdr'zi KŠ 1771, 308; Vörjem vu 'zitek vekivecsni KMK 1780, 7; Vörvajoucſim 'zitek dati BKM 1789, 2; idem vu vecsni 'sitek SŠ 1796, 6; 'sitek zadobiti mogli SIZ 1807, 8; Veſzélo ſzprevájam ete 'zitek BRM 1823, 346; ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833, VII; Szkrb za 'zitek KAJ 1848, V; i na zemlo szklácsi 'zitek moj TA 1848, 6; naj moj žitek nevola nedoségne BJ 1886, 7; Vcsio náz vczeilom naſſem ſitki ravnati TF 1715, 12; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; vu 'zitki vekivecsnom KŠ 1754, 96; vu ſzvojem 'zitki BKM 1789, 3; ſzam tebé vu 'sitki zbantüvao KM 1790, 108; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; vu etom 'zitki BRM 1823, II; Nega vu czelom dühovnom 'zitki csloveka KAJ 1848, III; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; ſzvojim ſzvétim 'zitkom ſzpuno KŠ 1754, 115; z'zitkom vekivecsnim darüj nász BKM 1789, 2; kak je lejpo ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Da Te moremo z-'zitkom vadlüvati BRM 1823, 2; Z 'zitkom naszledüje KAJ 1848, 4
SSKJ²
žívež -a m (ȋ)
kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: razdeliti, zaseči živež; iti po živež; oskrbeti z živežem; zaloge živeža / dati komu živež in stanovanje hrano
kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: razdeliti, zaseči živež; iti po živež; oskrbeti z živežem; zaloge živeža / dati komu živež in stanovanje hrano
SSKJ²
živíca -e ž (í)
1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico
2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica
3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica
4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod
1. živa meja: ob cesti raste živica; striči živico; gabrova živica; gosta, visoka živica; živica iz smrek / zasaditi živico
2. star. studenec: kalna, plitva živica / voda živica studenčnica
3. agr. zgornja, navadno obdelana plast zemlje s humusom in živimi organizmi: dati h koreninam drevesa nekaj živice; živica in mrtvica
4. bot. poganjek, ki se lahko razvije v samostojno rastlino: rastlina požene živice; živice jagod
Vorenc
Celotno geslo
Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Pleteršnik
življénje, n. 1) das Leben; kakršno življenje, taka smrt; na ž. in smrt, auf Leben und Tod; vsakdanje ž.; pregrešno, pobožno ž.; dobro ž., das Wohlleben; ž. dati za domovino; — 2) = živež, Cig., Fr.-C., Svet. (Rok.); s potrebnim življenjem oskrbeti, Jsvkr.
Jezikovna
Živost pri abstraktnih samostalnikih, ki imajo tudi predmetni pomen
Ali samostalnik model uporabljamo s podspolom živosti ali ne? Gre za besedilo naslednjega značaja:
- Profesor že s prvo povedjo romana svojega dijaka Tajsija prizna za model želje.
- S tem profesor Tajsija prizna za svoj občudovani model, ki mu predstavlja idealno identiteto.
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Vorenc
žlafrnica ž, F4, alapa, ẛhlafferniza, na lize vdarjenîe; colaphus, ẛhlafferniza; depalmare, enimu ẛa uhu, ali eno ẛhlaffernizo dati; impingere alapam, ṡa uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti
SSKJ²
žlíčnjak -a m (ȋ)
etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: dati žlice v žličnjak
etn. posoda za shranjevanje lesenih žlic, navadno pritrjena na steni: dati žlice v žličnjak
Celotno geslo
Sinonimni
SSKJ²
Žníderšičev -a -o prid. (ȋ)
čeb., v zvezi Žnideršičev panj panj z enakimi satniki v plodišču in medišču, ki se odpira zadaj: dati sat v Žnideršičev panj
čeb., v zvezi Žnideršičev panj panj z enakimi satniki v plodišču in medišču, ki se odpira zadaj: dati sat v Žnideršičev panj
SSKJ²
žóga -e ž (ọ̄)
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga / telovadna ali terapevtska žoga velika žoga, ki se uporablja za pravilno držo pri sedenju, kot telovadni rekvizit
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● šport. žarg. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; šport. žarg. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čim prej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
Pravopis
žóga -e ž (ọ́; ọ̑) ujeti ~o; nogometna ~; publ. poriniti ~o v mrežo dati gol; šport.: voditi ~o; metati ~o iz avta; mrtva ~; šport. žarg. z dolgimi ~ami doseči premoč s podajami
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 181
- 182
- 183
- 184
- 185
- Naslednja »
Število zadetkov: 3689
Dostopnost