Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
močíti móčim nedov. (ī ọ́)
1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; ekspr. zunaj moči dežuje
// z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo
2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu
● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok
♦ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice
    močèč -éča -e:
    posteljo močeči otroci
    ♦     fiz. močeča tekočina tekočina, ki omoči stene posode
Pravopis
močíti móčim nedov. môči -íte, -èč -éča; môčil -íla, môčit, móčen -a; móčenje; (môčit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj Dež ~i okno; močiti komu kaj ~ nezavestnemu glavo; brezos., poud. močiti koga Na izletu nas je tri dni močilo |je tri dni deževalo|
Celotno geslo Sinonimni
močíti móčim nedov.
kaj delati kaj mokro, navadno z vodo
SINONIMI:
star. kropiti
GLEJ ŠE SINONIM: deževati, namakati, zamakati
GLEJ ŠE: opravljati1, jokati, jokati, popivati
Pleteršnik
móčiti 1., mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
Pleteršnik
mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.-M.
SSKJ²
mókrc -a m (ọ̑)
vlažen južni veter, ki prinaša dež: ponoči je začel pihati mokrc
Pravopis
mókrc -a m z -em pojm. (ọ̑) |vlažen južni veter|: ~ je prinesel dež
SSKJ²
mokrôta -e ž (ó)
1. tekočina, zlasti v majhnih količinah: ta snov vpija mokroto; v čevljih je začutil mokroto; žleze izločajo neko sluzasto mokroto / v kotanji zastaja mokrota voda; biti odporen proti mokroti vlagi, vodi / ekspr. v očeh se ji je zasvetila mokrota solze; evfem. mali je povlekel mokroto v nos smrkelj
// ekspr. padavine, zlasti dež: pogosta mokrota v aprilu je napravila veliko škode na drevju / orati v mokroti v deževnem vremenu
// nar. vlaga: mokrota v stanovanju
2. ekspr. pijača, zlasti alkoholna: po jedi si je zaželel mokrote; v sodu je bilo še nekaj mokrote
3. star. vlažnost: meriti mokroto snovi
● ekspr. bela mokrota sneg
Pravopis
mokrôta -e ž, snov. (ó) ~ v čevljih; poud.: ~ v aprilu |dež|; ~ v očeh |solze|; ~ v sodu |pijača|; pojm., star. vlažnost
Celotno geslo Sinonimni
mokrôta -e ž
1.
tekočina, zlasti v majhnih količinahpojmovnik
SINONIMI:
moča, knj.izroč. močevina, star. mok, knj.izroč. mokrina
2.
ekspr. padavine, zlasti dežpojmovnik
SINONIMI:
star. moča, knj.izroč. močevina, nar. primaka
GLEJ ŠE SINONIM: dež1, padavine, smrkelj, vlaga, vlažnost
GLEJ ŠE: pijača, sneg
SSKJ²
molíti1 mólim nedov. (ī ọ́)
1. rel. usmerjati misli, prošnje k Bogu, svetnikom: pokleknil je in molil; moliti k Bogu, v čast Materi božji; goreče, pobožno moliti / moliti za dež, zdravje; moli, da bi ozdravel / moliti za umrle
// izgovarjati besedilo molitve: moliti jutranjo molitev, očenaš, rožni venec / duhovnik moli naprej, drugi odgovarjajo vodi molitev
2. po božje častiti: moliti boga / moliti luno, malike, živali; pren., ekspr. moliti mamona
● ekspr. ko bo ta nehal moliti, bom še jaz povedal svoje govoriti, pripovedovati
    molèč -éča -e:
    moleč obrača oči proti nebu; moleči verniki
    móljen -a -o:
    zbrano moljena molitev
Pravopis
molíti1 mólim nedov. môli -íte, -èč -éča; môlil -íla, môlit, móljen -a; móljenje; (môlit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ Boga, malike; ~ očenaš; moliti k/h komu/čemu ~ k Bogu; moliti za kaj ~ ~ dež, zdravje
Celotno geslo Vezljivostni G
molíti -mólim nedovršni glagol, glagol govorjenja, iz religije
1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si k/h komu/čemu / za koga/kaj
/Stalno/ so molili za dež.
2.
kdo/kaj z molitvijo izražati kaj / o čem
Molil je jutranjo molitev.
3.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/Trendovsko/ eni molijo boga, drugi malike.
Celotno geslo eSSKJ
monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski] STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: ↑monsun
SSKJ²
mrazíti -ím tudi mráziti -im nedov. (ī í; ā ȃ) nav. 3. os.
1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje: mrazi me; mrazi me po hrbtu; v tej obleki te mora mraziti
2. povzročati občutek mraza: dež jo je mrazil; veter ga je mrazil v pleča; na snegu se je mrazil / zima me mrazi / brezoseb. čedalje bolj je mrazilo
3. ekspr. povzročati neprijetne občutke: spomin na to me mrazi; ponižanje in strah sta mu mrazila dušo
    mrazèč -éča -e:
    mrazeč pot me je oblil; mrazeč večer, veter; mrazeča vlaga
Pravopis
mrazíti -í tudi mráziti -i nedov. mrázi -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila; mrazênje tudi mrázenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; á ȃ; ȃ) koga ~i me po hrbtu; os., redk. Dež jo je mrazil ji je povzročal občutek mraza
Celotno geslo Vezljivostni G
mrazíti -ím tudi mráziti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi
1.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.
2.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).
SSKJ²
mrcíniti -im nedov. (í ȋ)
nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež mrcini; brezoseb. iz megle je mrcinilo
Celotno geslo eSSKJ
mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést]
    jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...
SSKJ²
mrléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. goreti s slabim plamenom, medlo svetiti; brleti: za okni so mrlele drobne lučke; ognji so mrleli po taboru; pren. bolečina je le še mrlela
// knjiž. neizrazito se odražati, kazati: venec gor je v daljavi mrlel iz sivine; pren. v njihovih očeh je mrlel strah
2. nav. 3. os., nar. rositi, pršeti: dež je mrlel; brezoseb. iz megle je mrlelo
3. knjiž. migotati, trepetati: zrak nad vročimi kamni je mrlel / brezoseb. pred očmi ji je mrlelo
// ekspr., s prislovnim določilom biti neprestano prisoten v mislih, predstavah koga: dogodek mu je neprenehoma mrlel pred očmi; mesto mu je še zmeraj mrlelo v domišljiji
4. knjiž., zastar. veneti, medleti: rože na travnikih so mrlele; zdelo se mu je, da mrli
    mrlèč -éča -e:
    ugasniti mrlečo svetilko
Število zadetkov: 690