Zadetki iskanja
Vorenc
vesčiherni (ves čiherni) zaim., F10, caradrius, -drÿ, ena tyza vſazhihernu béla; cuncti, vſizhihernu; cunctus, -a, -um, vſe zhihernu; febris hectica, kadar ſe vſezhihernu ſarzè vname, de tá vrozhina ſtanovitu v'tem ſarzi oſtane; in aſsem satisfacere, vſezhihernu plazhati; Novum Dictionarium, ſeu Lexicon Vniuerſale. Wörterbuch. Nove beſſedne Buque, ali vſeſploh vſehzhihernih vſehkupgmain beſſedy Buque [str. 1a ]; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, Wörterbuch, Beſsedne Buque. nove beſsedne Buque, ali vſehſploh vſehzhihernih vſehkupgmain beſsedy buque [str. 244b ]; universa lex, vſazhiherna poſtava; universus, -a, -um, vſezhihernu, vſiſploham
Vorenc
veselnik m, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo, veſſelnik
Vorenc
veslati nedov., F3, remigare, voṡiti, veſlati, s'veſly voṡiti; scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe, de mozhnéſhi, inu ṡveiſtiſhe veſlajo; subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti
Vorenc
vest ž, F12, alastor, huda véſt; animus, miſſil, luſht, véſt, ſerzhnúſt, ſerzè; conscentiosus, dobre veiſti; conscientia, véſt; exonerare conscientiam, teṡhavo te veiſti odloṡhiti, prózh djati; intemperia, -arum, tú klanîe na veiſti, de eden néma obeniga pokoja; me conscio, s'mojo veiſtjo; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; synderesis, klanîe laſtne veiſti; theosebes, Bogarodni, duhouni, dobre veiſti, Bogabojezhi
Vorenc
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
Vorenc
viti nedov., F7, agglomerare, klopke délati, ſhtréne viti, namotati, naviti; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; glomerare, klopke viti, na klopek viti; inglomerare, klopke navyati, na en kúp viti; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati; vitilis, -le, tú kar je mehku, ṡhylovatu, de ſe puſty vleizhi, inu viti
Vorenc
vižiti se nedov., imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti
Vorenc
vlečen del., F10, aes ductile, ta vleizheni kuffer; aurum retum, vlézhenu ẛlatú; ductus, -us, pelanîe, vleizhen, kován; interductus, -us, s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanîe, de ſe ima molzhati, inu odahniti; prolatatus, -a, -um, na daile vleizhen; prolatus, -a, -um, naprei perneſſen, na daile vleizhen; raptatus, -a, -um, vleizhen; retractus, -a, -um, naṡai vleizhen; subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; tractus, -a, -um, potegnîen, vleizhen
Vorenc
volk1 m, F7, lupa, -ae, vouzhiza, ali volzhiza, od volkou ſamiza; lupinus, -a, -um, vouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin; lupus, -pi, volk; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; ululare, tuliti, arjuti, ṡaviati kakòr volk
Vorenc
volovski prid., F14, alcibiadon, vel anchusa, ena ſorto[!] tega ardezhiga volouskiga jesika; boarius, -a, -um, vollovski; bolbiton, volovṡki gnui; borago, ẛeliszhe vollovski jeṡik; bostar, volovska ẛhala[!]; bugloſsos, bugloſsum, -si, enu ṡheliṡzhe, volovski jeṡik; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cirsium, hoſtni vollovṡki jeṡik; coriago, -nis, je ena volovṡka boléṡen, de ta koṡha ſe takú mozhnu reber derſhy, de ſe nemore s'rokó prózh odtegniti; echium, divji vollouṡki jeṡik; forum boarium, volovṡki pláz; onocentaurus, -ri, ena ṡmeina od ṡhivine, s'prédai volovṡke podobe, ṡadai oſlove. Isa:34; taurea, -ae, vollovṡka ṡhyla; taureus, volovṡki, bikou
Vorenc
vprežen (v'prežen) del., F4, jugalis equus, en koyn ṡa voṡhnîo, ali vprèṡhen; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn vprèṡhenih, eden raven druṡiga k'vleizhenîu; triga, -ae, try koinî polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
Vorenc
vrat m, F17, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; cervix, ẛatilik, vrát, ẛatilnik; collifragium, vratú ẛlomnenîe; collufragus, kateri ſi vrát vlomi, ali ſpahne; collum, vrát, gerlu; collum eburneum, beil vrát, kakòr s'ſlona koſty; jugulum, -li, perva ſtrán vratú, vrát; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; millum, -li, vel millus, -li, tá jermen, ali pas pſam na vrati, paſje ogerlu; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; onocrotalus, -li, ... je ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi en oſſel ṡatrobil, ima vrát kakor en ṡhakil; opisthotonicus, kateri glavo, ali vrát ṡavitu darṡhy; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; praebere cervices, vrát iṡtegniti, inu pomoliti; tetanus, kateri ne more vratú, ali garla obrazhati
Vorenc
vrednost ž, F8, axioma, vrédnoſt, zhaſtitlivoſt; axiomaticus, kateri vrédnoſt ima; dignitas, obláſt, zháſt, vrédnoſt; et dignitas ſenum canities. Prov:20.v:29. inu vrédnoſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrédnoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati vrédnoſti; praestantia, -ae, vrédnoſt, imenitnoſt; valor, -oris, velanîe, vrédnúſt
Vorenc
vrniti se dov., F8, canere tuba receptui, trobentati de ſe voiska verne; gradum revocare, ſe verniti; recurrere, v'drugu pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti, pertezhi; redambulare, naṡai poiti, naṡai ſe verniti; regredi, naṡai ſe verniti, naṡai priti; repedare, ſe verniti, naṡai poiti. 2.Mach:ṡ; revertere, ſe verniti, nasai priti; reverti, ſe naṡai verniti, naṡai priti, ſe povrazhati, ſe poverniti
Vorenc
vsak zaim., F24, adagia sunt: Potréba je taku mozhna, de vſaku ẛheléẛu ẛlomi; cotidie, vel quotidie, vſak dan; jugiter, vſak dán, vſeṡkuṡi, pres neprejenanîa, v'vednu; omnis, ſleherni, vſaki, vſak, ſlédnî; quaevis, quivis, quodvis, vſaka, vſaki, vſaku; quotannis, vſaku leitu, od leita do leita; singuli, vsaki poſsebei
Vorenc
vtakniti dov., F8, depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; lingulatus, -a, -um, ena rutiza, ali fazonetel s'predai kakòr en jeſſik, de ſe v'eno drugo ruto, ali v'fazonetel vtakne; obÿcere, naprei vreizhi, v'uzhi vtakniti; onocrotalus, ena tyza labudu podobna, kadar vrát v'vodo vtakne, inu ſe odahne, taku ṡahrupy, kakòr de bi oſſel ṡatrobil; pangere, ṡabyti, notar vtakniti, poſaditi, ali vſaditi; recondere, ṡkriti, ṡkraniti, vtakniti
Vorenc
vunstati nedov., imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti
Vorenc
vzdigniti dov., F15, abolere, abolescere, k'nizhemer perpraviti, skasyti, gori usdigniti, ẛbriſſati; attolere, povsdigniti, gori vsdigniti, poviſhati; caſsare, gori vṡdigniti, ẛbriſſati; elevare, vṡdigniti, povṡdigniti, ẛavṡdigniti; erigere, povṡdigniti, vṡdigniti, perpraviti, gori poſtaviti; exerere, iṡtegniti, ṡvlezhi, ali vun djati, vun ſpuſtiti, uṡdigniti; exsuscitare, et exuscitare, gori ṡbuditi, uṡdigniti; intonare, ṡagarméti: tudi ſhtimo uṡdigniti, ali ṡazheti peiti; inundare, s'vodó vſe poplavati, vodò zhes vṡdigniti; irritum facere, gori vṡdigniti; levo, -re, vṡdigniti, lahku ſturiti, odvṡèti, odloṡhiti; relevare, ṡupèt gori uṡdigniti; sustollere, povṡdigniti, gori vṡdigniti; tollere, vṡdigniti, vṡèti, odvṡèti, prózh djati, ali odvṡèti; transactor, en ſreidnik v'mei temi, kateri ſe pravdajo, de ſe pravda gori vṡdigne
Vorenc
vzdigovati nedov., F5, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; elevare lapides, po kamenîe poſsegati, inu vṡdigovati; retinaculum, -li, ſléhernu orodje s'katerim ſe kai vṡdiguje; subrigere, pozhaſſi gori vṡdigovati; vectis, -tis, en dremil, enu ṡheléṡu, s'katerim ſe kai uṡdiguje
Vorenc
z'vunaj (zvunaj) predl., F6, deviare, ẛaiti, ſe od poota odverniti, s'vunai pota hoditi; devius, -a, -um, s'vunai poota; extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo; fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe s'vunai méſta; illegitimus, vel illegitimè natus, pankert, s'vunai ṡakona rojen; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 20
- 21
- 22
- 23
- 24
- 25
- 26
- Naslednja »
Število zadetkov: 514
Dostopnost