Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
slabš. kdor se ukvarja s posli, ki prinašajo velik, navadno neupravičen dobiček: špekulanti in dobičkarji; napovedati boj dobičkarjem / vojni dobičkarji
knjiž. kdor se iz nižjih družbenih slojev hitro, brezobzirno povzpne med višje; parveni: preziral je povzdignjence / vojni povzdignjenec vojni dobičkar
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka: razmere so ga prisilile, da je postal zaslužkar; drobni zaslužkarji; priložnostni zaslužkarji
2. ekspr. kdor se ukvarja s posli, ki prinašajo velik zaslužek: bil je prvi na lestvici zaslužkarjev; filmski, glasbeni, športni zaslužkarji
// slabš. dobičkar: špekulanti in zaslužkarji / vojni zaslužkar
● star. večkratni zaslužkar kdor pridobiva dohodek, zaslužek iz več virov
Slovenski pravopis
dobíčkarica -e ž, člov. (ȋ) slabš.
dobíčkarjev -a -o (ȋ) slabš.
dobíčkaričin -a -o (ȋ) slabš.
profítarica -e ž, člov. (ȋ) poud. |dobičkarica|
profítarjev -a -o (ȋ) poud.
profítaričin -a -o (ȋ) poud.
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Slovenski etimološki slovar³
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Jezikovna svetovalnica
Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?