Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
počutek -tka m 1. občutek: bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut: Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo: V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
Svetokriški
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
Svetokriški
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
Svetokriški
pognadan -a prid. obdarjen z božjo milostjo: Noeſ taku mozhnu je bil pognadan im. ed. m nikar li sa volo tiga de on je pravizhnu shivil, ampak dokler on je vuzhil, inu ſe pofliſsal tudi de njegovi otrozi ſo G: Bogu shlushili ǀ Pognadana im. ed. ž, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi ǀ molimo s' pravo andohtio, de bomo pognadani im. mn. m, inu vshlishani → pognadati
Svetokriški
pognadati -am dov. nakloniti milost: de bi yh hotel pognadat nedol., inu ſvojo oblubo dopolnit ǀ taiſte, pak kateri pohleunu, andohtlivu zhaſtè, inu molio pognada 3. ed., na tem, inu na unem ſveitu obilnu polona ǀ Jeſt bom tebe pognadal del. ed. m s' kruham S. Reshniga Telleſſa ǀ Jeſt tebe ſim taku mozhnu pognadal del. ed. m, de na ohzet mojga Synu ſim tebe povabil ǀ nej minute de bi Bug naſs nepognadal +del. ed. m ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala del. ed. ž, o Moria → pognaditi, → gnada
Svetokriški
pognati -ženem dov. 1. nagnati: s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet, inu po ſvejtu ga pognat nedol. petlati ǀ aku nema s'zhim plazhat, hisho mu vſamesh, inu po svejtu ga poshenesh 2. ed. ǀ osla na gmaino poshene 3. ed., de orly ga ſnedo ǀ dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal del. ed. m ǀ je jo pognal del. ed. m ouze paſt 2. pognati, tj. začeti rasti: kadar ta tarta poshene 3. ed. to rosho, ali zvejt ǀ aku korenina ſe vun neſdere, ſakaj ſupet vun poshene 3. ed. ǀ Ti ſi taiſta shlahtna terta, katera je pognala del. ed. ž uno lepo mladizo
Svetokriški
pogovarjati se -am se nedov. pogovarjati se: Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat nedol., ozhy paſt ǀ dokler je ona shla hudizha yskati, inu s'nym ſe pogovarjat nedol. ǀ dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria +3. ed. ǀ od nyh andlu, inu opravil ſe pogovariejo 3. mn. ǀ en zevu teden bi vaſsual, inu ſe pogovarjal del. ed. m s'taisto Pershono tebi lubo ǀ ſo ſe pogovariali del. mn. m, inu preperali, koga bi imeli sa Shkoffa
Svetokriški
pojti -jdem dvovid. iti: ob uſe pride, kruha strada, petlat more pojti nedol. ǀ ga puſti prozh smyram poiti nedol. ǀ Iosve sapovej poijti nedol. oshpegat ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij nedol. ǀ mu sapovej de nema pojtj nedol. v'Egypt ǀ pojdem 1. ed. sa vejtram kamkuli me poneſse ǀ Jeſt poidem 1. ed. v' tvojo Sveto hisho ponishan ǀ nevejm, kam pujdem 1. ed. ǀ neveim kam puidem 1. ed. ǀ sdaj pujdesh 2. ed. v' Jruſalem ǀ kam pudesh 2. ed. ǀ ſam navej kam pojde 3. ed. ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa do ſerza poide 3. ed. ǀ de vam dobru pude 3. ed. na tem, inu na unem ſvejtu ǀ bodo … ſrezho, inu shegen imeli, ter ym dobru puide 3. ed. ǀ pujde 3. ed. k' vezhnimu veſſelju ǀ nepude +3. ed. obijskati, inu ſe perporozhjti timu ſveſtimu Paſterju ǀ bres lona sa nym poideta 3. dv. ǀ kakor pudemo 1. mn. pred oblizhe Boshje offrovati, inu moliti ǀ jutre puidemo 1. mn. s' proceſſio ǀ Sdaj od Ierusalemskiga mesta pojdemo 1. mn. v'tu mestu ſamario ǀ pudete 2. mn. v' tu Nebeſku krajlevſtvu ǀ lahku puidete 2. mn. skuſi urata nebeska ǀ v' kratkem zhaſſu pujdetec 2. mn. is tiga ſvejta ǀ Aku nebote kakor ty nedolshni otrozhizhi, nepujdete +2. mn. v' nebeſſa ǀ vy lahku poidete 2. mn. skuſi, dokler ſte vboſi ǀ otrozy pudeio 3. mn. petlat ǀ kateri ſò v'naglaunem grehu umerli pujdeio 3. mn. v'to vezhno paklensko martro ǀ s'velikim veſseliam, inu troshtam pudejo 3. mn. v'ſvoje truplu, od katiriga nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ bres vſe teshave poideio 3. mn. skuſi lete urata v' nebeſſa ǀ greshniki, ali greshnize, od katerih ſim govuril nepoideio +3. mn. v' nebeſſa ǀ Poide vel. 2. ed. sa Chriſtusam, O kershena dusha, ter pogledaj koku pohleunu klezhi ǀ Pojdi vel. 2. ed. inu tudi ti taku ſturi, kakor je bil ta Samaritan ſturil ǀ poidi vel. 2. ed. tedaj Saul, inu vſe pokonzhai ǀ tvoy grehy ſo tebi odpuszheni, poydi vel. 2. ed. v' myri damu ǀ zhe ſe boysh pred Boga Vſigamogozhiga priti, pojde vel. 2. ed. s' mano tvojo Materio ǀ S. Juri pravi poimo vel. 1. mn./dv. ǀ narpoprej pojmo vel. 1. mn. v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol ǀ poimo vel. 1. mn. h' pridigi ǀ pojdimo vel. 1. mn. tedaj do Bethlema ǀ Poijdimo vel. 1. mn. tjakaj do Bethlema, ter pogledajmo to Beſsedo, Kir ſe je ſturila ǀ Vaſſ proſſim Nem. Nem. poidite vel. 2. mn. s' mano obyskat eniga bolnika ǀ Pojte vel. 2. mn. v'Libio inu bote vidlli de od velike urozhine vumeraio ǀ poite vel. 2. mn. andohtliu ſe obhajat ǀ Pojdite vel. 2. mn. v'AEgijpt shita Kupiti Oblike deležnika na -l so navedene pri → iti.
Svetokriški
pokrit -a prid. 1. pokrit, prekrit, zakrit: grob je bil pokrit im. ed. m s'enem velikem kamenam ǀ jutri bote s' ſnejgam hrib pokrit im. ed. m vidli ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom te shalosti je pokrita im. ed. ž ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom je pokrita im. ed. ž ǀ pred Bugam nej obena reizh skrita, ali pokrita im. ed. ž, de bi taiſto nevidil ǀ Ti ſi tuiſtu rumenu ſonze, nihdar s'tem temnem oblakam tiga greha pokritu im. ed. s ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno, inu s' ſvesdami pokrit tož. ed. m ǀ Sdaj bi vidil Ceſſar Conſtantinus taiſte Mashnike ſtati gologlave, inu odkrite pred pokritimi or. mn. 2. ogrnjen, oblečen: nikar vſke kakor ta parvi krat vbuſhiz, inu reun s'nasho nedlushno naturo pokrit im. ed. m ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit im. ed. m ǀ s' plajsham oblizhe njega je bilu pokritu im. ed. s ǀ videozh tu hudu s' plaisham dobriga pokritu tož. ed. s ǀ tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite im. mn. ž
Svetokriški
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
Svetokriški
pokusiti -im dov. pokusiti: G. Bug ie njemu bil prepovedal en gvishen ſad pokuſſit nedol. ǀ ſtegne ſvoio roko sazhne taistiga tipat, ga uterga, inu pokuſi 3. ed. ǀ pokuſſi 3. ed. eno kaplo troshtou Nebeſkih ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil, pokuſsi 3. ed. enu malu, samerka, de je strup ǀ pokushi 3. ed. troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio, pokuſſio 3. mn., inu skuſi letu shleht dellu gnado boshio sgubè ǀ trosht, inu slatkuſtic, nebeske je bil pokuſil del. ed. m ǀ nei obene rezhi pokuſſil del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila del. ed. ž Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
Svetokriški
polmrtev -tva prid. polmrtev: ta vbogi Mashnik od ſtraha pu martu im. ed. m je bil oſtal ǀ ta frishni ſtudeniz is katerem ſe je bil resfrishal ta polmertvi im. ed. m Jsmael ǀ ſo shlishali ta pohleuni glaſs tiga polmertviga rod. ed. m Goſpuda ǀ shloſt, inu britkuſt obidie ſerze tiga bolniga, inu pol mertviga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ de ſi glih vidish tiga nagiga od mrasa pu martviga tož. ed. m ži. ǀ ſo shli prozh, ter pul mertviga tož. ed. m ži. ſo puſtili leshati ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga tož. ed. m ži. inu Konzhaniga vidim ǀ Bug pak n'hozhe pol mertveh rod. mn. offru imeti
Svetokriški
polonan -a prid. poplačan: skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan im. ed. m ǀ Ta kateri taku shivi, nebo ni od Boga, ni od tiga ſveita polonan im. ed. m ǀ Vſakatera majhina shlushba vasha bo obilnu polonena im. ed. ž ǀ Dokler ony ſo ſtanovitnu sheleli dellat, ſo bily polonani im. mn. m ǀ neboijteſe vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane im. mn. ž ǀ V' tej vishi vſe nasha dobra della, de ſi lih maihina ſo vener v' Nebeſſih, inu tudi na tem ſvejtu preobilnu polonane im. mn. ž/s → polonati
Svetokriški
popasti -padem dov. zgrabiti, prijeti: Se perpravio, inu naprej usameio Chriſtusa popaſti nedol. kirkuli ga bodò sadarvishali ǀ ga imajo popaditi nedol., inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo vurezhi ǀ prezei sa nym v'vodo ſkozhi, inu ga popade 3. ed. ǀ takrat popade 3. ed. shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti ǀ en dan na naglim ga kashil popade 3. ed., ter ga sadavi ǀ papade 3. ed. sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat ǀ pertezhe Krajleua uahta popadeio 3. mn. Eduvarda ga ſveſſeio ǀ prezei tista dua hudizha tu truplu popadejo 3. mn./dv. ter s'nym isgineio ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio, inu popadeo 3. mn. kar morio v' hishi ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil del. ed. m, de ſe nei mogal uezh odtergat ǀ de ſi lih skop, vener na veliko proshno; inu moledovaine, bil eno trento papadil del. ed. m, ter taiſtimu petleriu vergil ǀ eny ſo niega ſa lasje popadli del. mn. m drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ ſo ga popadili del. mn. m, ter ſo ga v'eno ſuho shterno vergli ǀ katero na raishi bolezhine tiga poroda ſo bile popadle del. mn. ž popasti se zgrabiti se, prijeti se: dokler ima terdo glavo, ſe nezh glave nepopade +3. ed. ǀ leta zholn ſe je bil resbil, ta dua Duhouna ſe popadeta 3. dv. s' eno shaganzo ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila del. ed. ž Zapis popaditi ima hiperkorektna i in d, zapis popadil(i) pa hiperkorektni i.
Svetokriški
popiti -pijem dov. popiti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi, tu vinu popiti nedol. ſe tebi gnuſſi ǀ je njemu bila dalla popyti nedol. eno latvizo slatkiga mleka ǀ variſe ſa Boshjo volo popjti nedol. glaſſ tiga greha ǀ vſy imaio shnim red na enkrat ſvoj glaſſ po piti nedol. ǀ nemore nehat dokler cello maioliko po zhaſſi popye 3. ed. ǀ sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati, popyò 3. mn. te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie ǀ nebom popyl del. ed. m glaſſ v' katerim je ſtrup te vezhne ſmerti ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia popijl del. ed. m ǀ 48 firtelnou vina je bil popil del. ed. m ǀ Gdu bi bil taku prepoſt de bi rat, inu volnu to arznio nepopil +del. ed. m ǀ nej arznie taku grenke de bi io nepopyl +del. ed. m ǀ sa vſakaterim shtiham en glashik vina bi popili del. mn. m ǀ ſo bily popyli del. mn. m glaſſ v' katirem ſtrup tega vezhniga pogubleina
Svetokriški
porod -a m 1. porod: zajt tega poroda rod. ed. pride ǀ vra nje poroda rod. ed. ſe perblishuje ǀ kadar bolezhine tiga poroda rod. ed. ſo jo bile periele ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu porodu daj. ed. obſodil ǀ kakor ſe bere od Sampſona, od Joanneſa Karſtnika, Angely Matteram ſo bily osnanili nyh porod tož. ed. ǀ de ſi lih na porodu mest. ed. je veliku terpela ǀ veliko martro v' porodi mest. ed. je terpela ǀ Maria v'porodu mest. ed., inu sa porodom or. ed. je Diviza postala ǀ dua dny pred porodam or. ed. ǀ koku nevarni ſo porodi im. mn. shenskem pershonam ǀ jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo rod. mn. moyh otrouk 2. zarod: Oh neuſmileni otrozi! oh kazhy porod im. ed. ǀ nje porodt im. ed. poprej Kakor drugim shkodi, resgrise, inu restarga trebuh ſuoje matere ǀ Ta nepametna shivina vezh skerbi sa ſvoj porod tož. ed., kakor vy sa vashe otroke ǀ Medved taku dolgu ſvoj porod tož. ed. lishe, dokler pravo medvedavo podobo vudobi ǀ Greshnik je raunu Kakor Kazha, Katera snoſsi ta strupeni porodt tož. ed.
Svetokriški
posesti dov. zasesti: Samerkajte dobru vij preprosti ludje, Kateri nijmate ſerza, dokler taistu je ushè ta hudi poſsedel del. ed. m (I/2, 121) ǀ Tvoj Rod pak zhes 400. lejt bo leto deshelo poſſedil del. ed. m (V, 229) ǀ Erbszhino nebeshkiga krajlevustua bodete poſedli del. mn. m (I/1, 13)
Svetokriški
poslednji -a prid. poslednji: njegova posledna im. ed. ž ura ſe perblishuje ǀ tu sadnu, inu puslednu dellu im. ed. s, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ aku bote do taiste puſledne rod. ed. ž ure pokuro odnashali ǀ do pusledne rod. ed. ž ure od greha na nehaio ǀ ſe zhudite, dokler ſim rekal, de Syn Boshi ſe je bal taiſte posledne ſmertne rod. ed. ž ure ǀ do poſledne rod. ed. ž vaſhe vre odnashate ǀ Hozhesh tuojo pusledno tož. ed. ž vro potroshtan biti ǀ na njegovo puſledno tož. ed. ž uro Mashnik pride ǀ obari yh sdaj, inu na nyh posledno tož. ed. ž uro ǀ O Jesus! katiri ſi tiga Rasbojnika to posledno tož. ed. ž minuto vshlishal ǀ na nijh ſmerteno poſledno tož. ed. ž uro ǀ NA PVSLEDNO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI ǀ ob taisti pusledni mest. ed. ž uri ǀ ob taisti puſledni mest. ed. ž uri bote s's. Paulam rekli ǀ ob taiſti posledni mest. ed. ž uri ǀ Bug nam daj eno takorshno gnado taiſti poſledni mest. ed. ž uri ǀ kadar ſim bil naposledni +mest. ed. ž uri ǀ taku shaloſten pred tvojo posledno or. ed. ž ſmertno uro ratash ǀ de bi ſe spovedali, inu Svete pusledne tož. mn. m Sacramente pryeli presež.> ta nar puſledna im. ed. ž njega beſseda je bila, hudizh mene reſneſi
Svetokriški
postati -anem dov. 1. postati: aku hozhesh zhiſta poſtati nedol. de imash ſe zhistu, inu popolnama ſpovedat ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati nedol. ǀ tu morje tihu, inu myrnu poſtane 3. ed. ǀ ta greshna dusha shalostna postane 3. ed. ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio 3. mn. ǀ ti parvu roijeni martui postaneio 3. mn. ǀ ſilnu shaleſtni poſtaneo 3. mn. ǀ Kadar ſi bil Israelski Krajl poſtal del. ed. m ǀ prezej njegovi krajlevi dvor je bil kuſin poſtal del. ed. m ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad postal del. ed. m ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka poſtala del. ed. ž ǀ ſilnu shalostna je bila postala del. ed. ž ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu del. ed. s ǀ grosdje je sdrelu poſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu del. ed. s ǀ ſo jedli, inu ſiti poſtali del. mn. m ǀ Iogri ſo bilij shalostni postali del. mn. m ǀ sa volo pregrehe te perve shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale del. mn. ž ǀ Shenin pak je odlashal priti, v' tem ſo one saſpane poſtale del. mn. ž 2. ostati: Maria v'porodu inu sa porodom je Diviza postala del. ed. ž ǀ ſi ti Diviza porodila, inu Diviza ſi poſtala del. ed. ž
Svetokriški
postiti se -im se nedov. postiti se: sdaj je zhaſs ſe poſtit nedol., nikar pyanzhovat ǀ de ſe ima 40. dny poſtiti nedol. ǀ n'hozhe ſe postiti nedol., n'hozhe terpeti ǀ h'zhasti boshij en dan postit nedol. ſe n'hozhesh ǀ tebi nuza de ſe postish 2. ed. ǀ vina ſe anash, inu terdeishi ſe poſtish 2. ed., kakor Bug sapovei ǀ Leta Gospa ſe poſti 3. ed. ǀ de ſi glih moli, de ſi glih ſe posti 3. ed. ǀ kadar ſe poſtij 3. ed. ſanjo pokuro della ǀ onij ſo vidili, de ſe vezh nepoſti +3. ed., ne gajshla, ne moli ǀ ſe poſtimo 1. mn. tardeshi, kakor S: Chatolish Cerku nam sapovej ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio 1. mn., inu gaishlaio ǀ taiſti katiri ſe nepoſtio +3. mn. ǀ Poſtimo ſe vel. 1. mn. tedaj, inu molimo ǀ molite, poſtiteſe vel. 2. mn., almoshne delite ǀ postiteſe vel. 2. mn. dokler ſte sdravy ǀ kadar v'pushzhavi ſe je poſtil del. ed. m ǀ je terpel, vſe skusi ſe postil del. ed. m, gajshlal, inu jokal ǀ ſe je postu del. ed. m, inu molu ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal del. ed. m ǀ v' Torek ſe je poſtila del. ed. ž, inu obhajala h' zhaſti S. Antona ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu del. ed. s ǀ ona dua ſta ſe tudi 40. dni poſtila del. dv. m, kakor Chriſtus ǀ ſmò ſe poſtili del. mn. m, ſmò radi almoshno dalli → post
Število zadetkov: 403