Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
milostiv -a prid. usmiljen, milostljiv: O Bug bodi miloſtiu im. ed. m meni, greshniku ǀ shiher ſe Bug reshali, dokler je miloſtvu im. ed. m ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi im. ed. m dol. Gospud to greshno dusho poklizhesh ǀ Ah Miloſtovi im. ed. m dol. Goſpud ǀ ò Miloſtoui im. ed. m dol. Bug ǀ v' negnadi taku miloſtoviga rod. ed. m Gospuda nebò shivil ǀ s'te miloſtove rod. ed. ž roke Boshje ǀ Isvelizhani ſo ty miloſtivi im. mn. m ǀ Shegnane tvoje miloſtive im. mn. ž rokè ǀ ſe je sapledla okuli teh miloſtouih rod. mn. noh Chriſtuſa JEſuſa ǀ je bila padla k' miloſtivem daj. mn. nogam tiga Odreshenika ǀ nihdar ſvoje Milostive tož. mn. ž ozhy neoberne od te greshne sgrevane dushe ǀ ſvoje miloſtovie tož. mn. ž ozhij nar rajshi oberne na takushno sgrevano dusho ǀ bosh shlishala taiste milostve tož. mn. ž beſsede ǀ pogleda s' ſvojmi miloſtivimi or. mn. ozhmy na pokuro ǀ s'taistimy beſsedamy milostivimy or. mn. k'pokuri ga je vabila ǀ s'mojmi ozheſsamij milostovimi or. mn. bodem na vaſs gledal ǀ greshinze pak s'milostovimi or. mn. beſsedomij je podvuzhil ǀ G. Bug je s' ſvojmi miloſtmi or. mn. ozhmi na nas pogledal Zapisi priponskega i z o kažejo na naglas mílostiv.
Svetokriški
mir -u/-a m mir: Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru: mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Svetokriški
mlatiti -im nedov. mlatiti, tj. 1. s cepcem spravljati zrnje iz klasja: she nej zait mlatit nedol., inu veiat ǀ desh jo mozhi, ſonze jo pezhe, jo reisheio, jo mlatio 3. mn., jo meleio ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil del. ed. m, kroh samejſil, inu spekal 2. tepsti: s' shelesnimi ketnamy sazhneo tauzh, inu mlatit nedol., po Chriſtusu ǀ je s' palzo po njemu mlatu del. ed. m, dokler ga je bil vbil ǀ bom tebe mlatila del. ed. ž dokler te bom vbila
Svetokriški
moči morem nedov. moči: zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
Svetokriški
mogočen -čna prid. mogočen: v' Franſkem krajlevſtvi je bil en Mogozhen im. ed. m Firsht ǀ en taku Mogozhin im. ed. m Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom ǀ Mogozken im. ed. m Goſpud, katiriga obedn premagat neſamore ǀ ta Mogozhni im. ed. m dol. Krajl Aſſverus je bil v' goſtie povabil ſvojo Neveſto Eſter ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni im. ed. m dol. krajl Aſsverus vſimu folku je bil naredil ǀ O'mogozhni im. ed. m dol. krajl ti dobru vèsh vſy imamo vmrèti ǀ Okoku mogozhna im. ed. ž je njega s: roka ǀ je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga rod. ed. m Krajla Aſsuera ǀ ſmo shpot is tega Mogozgniga rod. ed. m Gospuda inu Boga ſturili ǀ prebiva v' krili te Pomozhi, inu brambe ene taku Svete, mogozhne rod. ed. ž, inu vſmilene Mattere S. Annæ ǀ ſe podstopi samirit enimu taku Mogozhnimu daj. ed. m Gospudu ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni ſvojga krajla, ta slabi tiga mogozhniga tož. ed. m ži. ǀ dokler takushno mogozhno tož. ed. ž, inu nepremagano vojsko ima ǀ aku vy pred enem mogozhnim or. ed. m Gospudom ſe sdershite de natla ne plunite ǀ s'ſvojo mogozhno or. ed. ž rokò is Katero vus volni ſvejt dershi, je jo v'Nebeſhku Krajleustuu pelal ǀ Ty Mogozhni im. mn. m Firshti ſe fardamajo ǀ veliku mogozhnih rod. mn. Gospudu, inu krajlu ſe je nashlu ǀ de bi gnado enyh mogozhnyh rod. mn. Gospudu doſegli primer.> Si ti morebiti … Mogozhnishi im. ed. m, kakor Macedonski Krajl ǀ kakor bi ſe bal tiga mogozhnishiga tož. ed. m ži. Krajla tiga ſvejta reshalit presež.> ludje ſo ga zhastili, inu pokorni bily Kakor timu nar mogozhniſhimu daj. ed. m Krajlu ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga tož. ed. m ži. krajla, inu Goſpuda zhaſtili → mogoč
Svetokriški
motiti -im nedov. mamiti, zavajati, zapeljevati: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti nedol., inu skushati ǀ v' tem ta hudi ga sazhne motit nedol. s' leto dekelzo, taku de je bil shnio pregreshil ǀ tudi ona ga sazhne mottit nedol., inu k' grehu vabit ǀ petnajst taushent hudizhu, kateri ſo bilij ga prishli motit namen. njega pusledno uro ǀ veneh vashih hishah je vezh hudizhou, edn moti 3. ed. mosha, drugi sheno, de ſe skregata ǀ ſamerka, de ta hudi v' podobi tajſte loterze njemu ſe je prikaſal, inu de ga motti 3. ed. ǀ v'greh padejo, de ſi lih hudizh yh nemoti +3. ed. ǀ de vy shene ne bile takushni hudi Duh, kateri motite 2. mn. te Moshke Perſhone ǀ nezhiſte miſly ga motio 3. mn. ǀ sdaj pak ludie ſamy ſebe motio 3. mn., inu v'greh padejo ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil del. ed. m, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ nezhakash de bi tebe ta hudi motu del. ed. m ǀ kadar bi naſs hudizh taku mozhnu nemotil +del. ed. m, bi ne bily taku hudobni ǀ je Samerkal, de ſveit, meſſu, inu hudizhy ga bodo motili del. mn. m, inu skushali premagat ǀ k'sadnimu pade, ter pravi … Hudizh je mene sapelal, de ſim letu ſturila jest vam pravim de ne, ampak de vy ſte hudizha motile del. mn. ž
Svetokriški
nadležen -žna prid. nadležen, siten: Sdaj my moshje sklenemo, zhe Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka, inu nedaleshna im. ed. ž, de ſam Bug ga je mogal troshtat, koku ſe nam godi ſiromakam, kateri imamo shene taku hude, nevolne, offertne, inu ieſizhne (V, 61) ǀ Menem de hudizh, nikar Bug je ſtuaril muhe, dokler ſo zhloveku taku nedeleshne im. mn. ž
Svetokriški
napolniti -im dov. 1. napolniti: terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti: zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti: tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se: Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž
Svetokriški
napolnjen -a prid. napolnjen, poln: ſvèt, inu gnade Boshje je bil napolnen im. ed. m S. Joſeph ǀ en zholn prevezh napolnen im. ed. m ſe potopi ǀ s'modrustio, inu sastopnostio je bil zieran, inu nepolnen im. ed. m ǀ kadar bo mera nashih grehou napolnena im. ed. ž ǀ je vse bila troshtu Boshijh nepolnena im. ed. ž ǀ modruſti Boshje nepolonena im. ed. ž ǀ vekshi urshoh imà danas napolnenu im. ed. s biti s'shaloſtio, inu ſtraham moje ſerze ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi trupli nepolnenu im. ed. s ǀ v'taiſti shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen tož. ed. m ſe shpeglat ǀ iskat ſvojmu Synu Ishaku eno Neveſto, s' vſimy zhednoſti nepolaneno tož. ed. ž ǀ s' gnado Boshjo ſo bili napolneni im. mn. m ǀ Vſy ſo napolnini im. mn. m bili s' gnado Svetiga Duha ǀ dokler bodo nepolneni im. mn. m s'gnado S: Duhà ǀ nijh prasni stoli bodo skorai nepolneni im. mn. m ǀ ſo bily s'gnado S. Duha nepolnini im. mn. m ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene im. mn. ž/s ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene tož. mn. m Chriſtuſu napyesh
Svetokriški
napoti prisl. napoti: tuoj ſtan ne bò tebi nepoti ǀ dokler ſte vboſi, blagu vam nebo nepoti ǀ otrozij ym nej sò napoti de bi nemogli iſvelizheni biti ǀ ſeshge vſe tu, kar bi moglu na poti biti → napotu
Svetokriški
naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
Svetokriški
natura -e ž natura, narava, lastnost: Bug, inu natura im. ed. ſo njo s' daram te lepote zerali ǀ zhloveska natura im. ed., je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi ǀ Krokotil de ſi lih od nature rod. ed. groſoviten, inu neuſmilen s'navade vender krotak je bil ratal ǀ Ta druga lubesan je te nature rod. ed., katera lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam ǀ sakaj tedaj fige gori ſtavish, dokler ſo tudi urozhe naturæ rod. ed. ǀ Jeſt hozhem moj hudi naturi daj. ed., inu greshnem sheljam ſe super poſtavit ǀ Pyauke imajo to naturo tož. ed., de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit ǀ to zhlovesho natvro tož. ed. je oblekil ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade, yh vuzhi po ſvoij naturi mest. ed. ǀ v'nashih Cerkvah G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo or. ed. prebiva ǀ Te dvej ribi pomenio ty duei naturi tož. dv., Boshjo, inu zhlovesko ǀ bi nebila drugiga snala, inu vejdila temuzh nuz, inu muzh teh seliszh, laſtnuſti, inu nature tož. mn. te shivali, inu takorshne rezhij ← lat. nātūra ‛prirojena lastnost, rojstvo, narava’
Svetokriški
nedolžen -žna prid. brezgrešen, nedolžen: Iob de ſi lih nedolshen im. ed. m ſe je bal ǀ Abel je nedolshin im. ed. m, Cain je hudobin ǀ nemore nedolshan im. ed. m v'perloshnoſti hudi oſtati ǀ Euphroſinus je nadolshen im. ed. m ǀ je bil taKu pravizhin, inu nadolshan im. ed. m ǀ ne bo mogal vmrejti kakor ta nedolshni im. ed. m dol. Abel od G: Boga shegnan ǀ Nei vezh taiſti nadulushni im. ed. m dol. Iſak, kateri to veliko butaro tiga Krisha na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ Ona ſazhne tajti, lagati, inu perſegat, de je nedolshna im. ed. ž ǀ njegovu ſerze nedolshnu im. ed. s je bilu preſtrelenu s' ſtrelo te lubesni Boshje ǀ je sa ſvojo Neveſto enu nedulshnu im. ed. s Jagne ǀ Danas ſe je napolnila figura tiga nedolshniga rod. ed. m Ioſepha ǀ nej bilu Preroka, pravizhniga, inu nadolshniga rod. ed. m, de bi on ga nebil pregajnal inu martral ǀ sa volo ſmerti te nedolshne rod. ed. ž Hzhere Generala Jephte ǀ kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu daj. ed. m Beniaminu ǀ je bil perglihan eni nedolshni daj. ed. ž ouzhizi ǀ Cain tudi je tulikain tiga Nedolshniga tož. ed. m ži. Abelna brata ſvojga ſaurashil ǀ takrat ta krivizhni, inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga tož. ed. m ži., inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ ti uno nedolshno tož. ed. ž karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ ſte tudi vy grèshili, Kateri ſte to nadolshno tož. ed. ž Kry Kupili ǀ Bug od naſs hozhe zhistu, inu nedolshnu tož. ed. s ſerce imeiti ǀ una pershona, katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem or. ed. m lebnam ǀ s'tuojm nedolshnim or. ed. m jesikom ǀ vſy ſe ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem or. ed. s shiulejnam ǀ bote ratali eni nedolshni im. mn. m golobi ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni im. mn. m, kakor dua Angelza ǀ Tij nedolsheni im. mn. m otrozhizhi ga zhaſte, inu hualio, kakor od Boga poslaniga ǀ Oh nedolshne im. mn. ž golobize, karshene dushize ǀ O Svete nedolshne im. mn. ž/s liza ǀ hozhe teh nedolshnih rod. mn. krij preliti ǀ veliku nedolshneh rod. mn. je sapelal ǀ hud exempel tem nedolshnem daj. mn. dadò ǀ kriviza velika, katera tem nedolshnim daj. mn. ſirotizam ſe godj ǀ Kakor de bi tem nadolshnim daj. mn. pravizo ſturili ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil, bi na bil taKu oſtru taiste nedolshne tož. mn. m ſodil ǀ vun vſamem te nadolshne tož. mn. m otrozhizhe ǀ v' greh perprauio te nedolshne tož. mn. ž dekilze primer.> Gdu je bil nedolshnishi im. ed. m, Kakor Abel ǀ na greh taiste gleda, katèra je veliku nedolshnishi im. ed. ž presež.> umadeshe te ner brumnishi, inu ner nedolshnjshi tož. mn. ž persone po nedolžnem po nedolžnem, po krivici, krivično: pò nedolshnem v' jeietje je vershen ǀ veliku ſtu shlahtnikou Padovanarju je bil ſturil pò nedolshnem umorit ǀ kry po nedolshnem hozhete preliti ǀ Tij Kateri ſo bilij ponedolshnim tiga Bogu dopadezhiga Preroka Daniela obtoshilij ǀ pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih ǀ nje mosha Vriaſa ponadolshnim je bil prepustil vubiti ǀ je bil ponedolshnem chrishan po nedolžno po nedolžnem, po krivici, krivično: ponedolshnu ie bil krishan
Svetokriški
negruntan -a prid. nepojmljiv: dokler je negruntana im. ed. ž dobruta, inu miloſt Boshja (V, 23) → nezgruntan
Svetokriški
nehati -am dov. nehati: hozhesh nehat nedol. od taiſtiga greshniga diaina ǀ zhlovik nema nihdar nehati nedol. njega hualiti ǀ ga yshzhesh po hribah, inu dolinah, na nehash 2. ed. dokler ga najdesh ǀ tedaj nenehash +2. ed. od taiſtiga greshniga djana ǀ prezej ta pyauka neha 3. ed. Kry vlezhi ǀ G: Bug nihdar na neha 3. ed. zhloveku ſvoie S: gnade deliti ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà 3. ed. ǀ on nenehà +3. ed., dokler vſe ſobe njemu nepobie ǀ Vi vener ſa letu nemarate, inu od vashiga shlobedraina ne nehate 2. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio, od pleſsajna nehajo 3. mn. ǀ oherniki nidar ne nehaio 3. mn. golufat ǀ Moj Iacob nehaj vel. 2. ed. od molitvi, inu pojdi supet skerbejti sa, tvoje shene, otroke, poſle inu shivino ǀ Nehai vel. 2. ed., nehai vel. 2. ed., shena, sakaj sdaj, sdaj bom vmerl ǀ nekai vel. 2. ed. ushe enhrat ſe shpot delat is Christuſa tuojga odresheniKa ǀ nehaimo vel. 1. mn. od greha ǀ nehajte vel. 2. mn. ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga Caina ǀ nehaite vel. 2. mn. od vashiga greshniga lebna ǀ nihdar nebodem nehal del. ed. m tebi pomagat ǀ Kadar Nojeſs je bil goloba s'zholna ſpuſtil, de bi vidil, aku she je ne hal del. ed. m prouvdin ǀ prezej ta kuga je bila nehala del. ed. ž ǀ ony ſe ſo bily prestrashili, inu od njeh greſhniga djaina nehali del. mn. m ǀ shtrajfinge Boshie nebodo nehale del. mn. ž
Svetokriški
nehvaležen -žna prid. nehvaležen: ta je bil nehvaleshen im. ed. m kakor Abſolon ǀ bom nehualeshen im. ed. m vmerl, dokler ſe nemorem sahvalit ǀ Gdu je mej vamy de ſe boij Bogu nehvaleſhen im. ed. m vmrejti ǀ bo tebe sfaril, inu kregal de ſi bil niemu taku neghualeshen im. ed. m ǀ taushenkrat ne valeshen im. ed. m bil ſvojm ſtarishim ǀ on je ta nehvaleshni im. ed. m dol., on je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi im. ed. m dol. ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil ǀ Ah ti hudobni, greshni, inu nehualeſhni im. ed. m dol. folk ǀ ta groba, inu nehualeshna im. ed. ž odgovorij ǀ velika, inu nehvaleshna im. ed. ž kryviza je leta ǀ Ah nehualeshnu im. ed. s meſtu, kir sa volo moje dobrute, inu miloſti, mene Sourashish ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga rod. ed. m Abſalona ǀ na dauri tiga ſilnu nehvaleshniga rod. ed. m zhloveka, tarkash ǀ ta mertvi mosh tajſte nehvaleshne rod. ed. ž shene je is sharga vun shal ǀ G. Bug bo djal taiſto posledno minuto tei nehvaleshni daj. ed. ž dushi ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge hozhe zhes leta nehualeshni tož. ed. m dol. vinograd poslat ǀ zhes ta nehvaleshni tož. ed. m dol. vinograd ǀ eno taku nehvaleshno tož. ed. ž, inu nerodovito dusho bom vergel v' ta vezhni paklenski ogin ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai mojo nehualeshno tož. ed. ž sheno ǀ nebote taku nehvaleshni im. mn. m, temuzh ſturite tu kar naſs vuzhi S: Baſilius ǀ My bi bily nehualeshni im. mn. m, inu greshni, kadar bi eniga taku dobrutliviga Mosha ſveſali ǀ vy pak nehvaleſhni im. mn. m ſte ſe hudizhu podali ǀ Ah nehvaleshne im. mn. ž nashe ozhy ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih rod. mn. delauzu ǀ skuſi mozh boshio, ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih rod. mn. ǀ perglihat vnem hudobnem, nehualeshnem daj. mn. Judom ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti te sanikarne, inu nehualeshne tož. mn. m karshenike primer.> ſo nehualeshnishi im. mn. m kakor Turki
Svetokriški
neoveren -rna prid. brezbožen, krivoveren: En hudoben, nezhist, inu neoveren im. ed. m zhloviK ǀ ta noverni im. ed. m dol. inu hudobni krajl, ſilnu veliku slata, inu blaga je hotel imeti ǀ on je hotel Bogu, inu temu neovernimu daj. ed. m Krajlu shlushit ǀ ty Neoverni im. mn. m pravio, de nej potreba proſſit, inu molit Boga, sakaj G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo ǀ cilu ti neoverni im. mn. m skuſi njegovo gnado potroshtani oſtaneio ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih rod. mn., inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Tem neovernem daj. mn. nezh nenuzaio njih dobra della, dokler nijmaio prave vere ǀ bo tebe vezh martral, kakor Ajdje, Turke, inu te Neoverne tož. mn. m → neveren
Svetokriški
nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
Svetokriški
nezvest -a prid. nezvest: n' hozhe per njemu prebivat, dokler je Criſtuſu nesveiſt im. ed. m ǀ S. Jernei nej hotel neſvejſt im. ed. m, ampak ſvejſt biti ǀ Goſpodarij ſe toshio, de nyh hlapzy ſo neſvejſti im. mn. m ǀ Oh neſveſte im. mn. ž Neveſte
Število zadetkov: 403