Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
noga -e ž noga: Se sbode noga im. ed. na en tern ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge rod. ed. pogledala ǀ en tern s'noge rod. ed. tebi sdere ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni nogi daj. ed. priti ſe pofliſsaio ǀ grè k'enimu Paderiu, inu supet ſi pusti nogo tož. ed. slomit ǀ ſo hoteli pſſu prezej nogo tož. ed. obeſat ǀ je bil krulau na eni nogi mest. ed. ǀ ta Duhouni s'nogo or. ed. jo po shtengah ſuni ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo s'nogò or. ed. ſunil, de je bila ob otroKa prishla ǀ s' nogò or. ed. na sharh terkaio ǀ En shulin nemore duei nogi tož. dv. obuti ǀ noge im. mn. ſo ta sadni tal tiga shivota ǀ dokler nogè im. mn. vaſs morio noſsit ǀ Ga potipa, inu obgleda od glave, do nuh rod. mn. ǀ s'negnusnimi gobami od glave do nogh rod. mn. je bil obdan ǀ sdaj s' taiſtimi ſe je sapledla okuli teh miloſtouih noh rod. mn. Chriſtuſa JEſuſa ǀ shivali, katere po semli lesejo, inu veliku nouh rod. mn. imaio ǀ hozhe ſe ſapleſti okuli nje nauh rod. mn. ǀ ti nej ſi vode K'moim nogam daj. mn. dal ǀ k' nogom daj. mn. Chriſtuſavem poklekniti ǀ Boga pod noge tož. mn. poſtavi, hudizha pak na glauo poſadj ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè tož. mn. odſekat ǀ ſtegnem moje roke, inu nage tož. mn. de bodo gori perbite ǀ od velike slabusti kumaj na nogah mest. mn. ſtoy ǀ luno je pod nogami or. mn. imela ǀ pod nogamy or. mn. te gorezhe volge ǀ ti s'nogami or. mn. po nij hodesh ǀ Ne gible vezh s'nogami or. mn. ǀ shkripash pak snogami or. mn. k nogam peš: je bil vſe kozhije prepovedal, inu vſelej je k'nogam hodil ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah, Chriſtus pak buſs k' nogam hodi ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora Zveza k nogam je kalk po nem. zu Fuß ‛peš’.
Svetokriški
nota -e ž nota: Mojſter sazhne te perve Note tož. mn. pejti ǀ dokler fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note tož. mn. (IV, 81) ← srlat. nota ‛nota’ < klas. lat. ‛znak, pismenka, znamenje, zaznamek’
Svetokriški
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
Svetokriški
obedva -e zaim. obadva: obedua tuoja Syna im. dv. m bodo n'en dan umerla ǀ Mosh, inu shena obodua im. dv. m imata ſa hishno potrebo skerbeti ǀ dokler obedvei im. dv. ž ga hozhete imeti, nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe, polovizo daite eni sheni, to drugo tei drugi ǀ ona je menila skuſi letu obeduema daj. dv. dopaſti ǀ obedvema daj. dv. ſe je bila samirila, de obeniga nej imela ǀ je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua tož. dv. m ſyni sgubil ǀ Salamon kadar je bil obedvej tož. dv. ž preshlishal, sapovej en mezh perneſti ǀ je dershal en mezh na obedua tož. dv. ž (?) plati reiſheozh ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema or. dv. rokama grabit ǀ imamo s' obedveim or. dv. osheſſam gledat na nashiga Nebeskiga Shenina
Svetokriški
oblast -i ž 1. oblast: njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica: Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje: pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast: sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
Svetokriški
obogateti -im dov. obogateti: ſi je bil naprej vſel obogatit nedol. ǀ s' golufio, s' ohernio, inu odertjo hozhe obogatit nedol. ǀ s'golufio je hotu obohatit nedol. ǀ Shaz je odpert vſem, sdaj je zhaſs obagatit nedol., dolge poplazhat ǀ lagati, inu kunshtnu golufati, ſizer neobogati +3. ed. ǀ faush piſsma dellaio, te prave skrivaio dokler obogatio 3. mn. ony, inu druge obushaio ǀ s'ohernio, inu golufio je bil obogatil del. ed. m ǀ tu vbuſhiz ratash de bi my obogatili del. mn. m Dosledno pisani priponski i za etimološki ě kaže na historično upravičen naglas obogáteti.
Svetokriški
obrezati -režem dov. obrezati, tj. 1. odrezati del prepucija: on, njegovi otrozy, inu drushina ſe imaio obresat nedol. ǀ dokler ſo bili vshe per lejtah, ſe ſo sramovali puſtiti obresat nedol. ǀ ta mladi Firsht Sichen ſe je bil taku mozhnu ſalubil v'to lepo Dekilzo Dino, de ſe je bil puſtil obreſat nedol. ǀ Abraham de bi exempel dal ſvojm otrokam, inu hlapzom, nerpoprei ſam ſebe obreshe 3. ed. ǀ Sephora kadar letu vidi prezej popade otroka, ter ga ſama obrejshe 3. ed. ǀ on nej obresal del. ed. m ſvojga Synu ǀ ta oſſmi dan ſo bily Chriſtuſa obresali del. mn. m 2. obdelati z rezilom: Draksler on nej ſtuaril taiſti zhok, temuzh li ga je obreſal del. ed. m
Svetokriški
očiten -tna prid. 1. javno znan, javen, očiten: on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner, en ozhitni im. ed. m dol. greshnik ǀ kamer te poklizheio tezhesh, kakor de bi bila ozhitna im. ed. ž loterza ǀ kadar je ena reizh ozhitna im. ed. ž, de vekshi dell ludy letu vej, nei greh ǀ nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne rod. ed. ž, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu daj. ed. m greshniku ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala … eni ozhitni daj. ed. ž greshenzi s'imenam Benedicta ǀ ſpumni na uniga ozhitniga tož. ed. m ži. greshnika ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno tož. ed. ž nevarnoſt premislili ǀ v'ozhitno tož. ed. ž nevarnost ſvoja lebna ſe je podal ǀ s'tem ozhitnim or. ed. m greshnikom rezite ǀ s'tem ozhitnem or. ed. m greshnikam pred Bugam ſe ponishali ǀ shuga takorshnem greshnikom, inu greshnizam, kateri s' nyh greshnem ozhitnem or. ed. s djainu, druge v' greh perpravio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy ozhitni im. mn. m greshniki na Mattheuſa ǀ dokler nebosh szhiſtil tvoje Krajleſtvu od shentovaina, inu od teh ozhitnih rod. mn. grehou ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik rod. mn. loterz ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha, v'mej ozhitnimi or. mn. greshniki Zacheuſa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' mej ozhitnimy or. mn. greshniki Zachæus 2. jasen, nazoren: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni im. ed. m dol. ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu im. ed. s snaminie ǀ en ozhiten tož. ed. m exempel v'danaſhnim s. Evangeli imamo ǀ En ozhitin tož. ed. m exempel imamo v'danashnim S. Evangelu
Svetokriški
odbrati dov. do konca prebrati, končati: per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral del. ed. m (I/2, 213)
Svetokriški
oditi -idem dov. 1. oditi: Bode vni, alj vna Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali, vſe tebi pravu da, Kakor prozh odijdesh 2. ed. te farshmaguje ǀ kakor Juda odyde 3. ed., Thamar vſtane ǀ kadar Spovednik je bil odshal del. ed. m, njegova Loterza je bila v' Cambro prishla ǀ je hotela Nebeskimu sheninu odprejti, on pak je bil vshe odshal del. ed. m ǀ Sedem hudizhou je bilu odſhlu del. ed. s, ter ſedem Svetih zhednoſti je bilu v' ſerze S. Magdalene prishlu ǀ kakor ty shpegary ſo bily odshli del. mn. m 2. uiti: ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga paklenskiga shpota? katerimu teſhku take shene odydejo 3. mn. aku prave grevinge, inu pokure neſturè na semli ǀ pakal nebode tebi odshal del. ed. m, aku popolnama ſpouedat ſe n'hozhesh ǀ tej oſtri shtrajffingi boshy nebosh odshal del. ed. m ǀ jeſt ſe zhudim de shiva ſi odſhla del. ed. ž, dokler ſi ena takorshna noriza ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski martri bodete odshli del. mn. m ǀ nebote guishnu shtraifingi boshii odsli del. mn. m
Svetokriški
odnašati -am nedov. odlašati: nevarnu je odnashat nedol. pobulshajne nashiga shiuleina ǀ jest n'hozhem vezh odnaſhat nedol. mojo pokuro ǀ Sakaj tedaj ſmert odnashash 2. ed. priti po mene ǀ poterpeshliu yh zhaka k'pokuri, inu odnasha 3. ed. to shtrajfingo ǀ Chriſtuſ odnasha 3. ed. kejkaj pojti, v'tem Lazarus vmerje ǀ ſtu ſgovoru naide, de plazhilu od naſha 3. ed. ǀ Ta hudi pak nam da saſtopit, de bo she vſelej zhaſs pokuro dellat, inu de shiher jo odnashamo 1. mn. do puſledne ure ǀ do poſledne vaſhe vre odnashate 2. mn. pokuro ſturiti ǀ odnashaio 3. mn. sa Chriſtuſam pojti ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai vel. 2. ed. li pokuro do tvoje sadne ure ǀ nikar dalej neodnashaj +vel. 2. ed., dokler sdaj imash taku lepo perloshnost ǀ podvisai inu nikar neodnashai +vel. 2. ed. ǀ neodnashajte +vel. 2. mn. ſe s' Bugam spravit ǀ nikar neodnaſhajte +vel. 2. mn. pokuro ǀ on vener ſpuvid ie odnashal del. ed. m ǀ en zhaſs je v'grehi shivil, inu pokuro odnaſhal del. ed. m ǀ G. Bug dolgu zhaſa je odnoshal del. ed. m nyh proshno ǀ ſmert je odnashala del. ed. ž po njega priti ǀ Ajdje ſo odnashali del. mn. m njo umorit Prim. sopomenko → odlašati.
Svetokriški
odpustiti -im dov. odpustiti (greh, zamero, dolg): Bug sapovej de imash odpuſtiti nedol., tem kateri so tebe reshalili ǀ n' hozheo ſvojmu ſaurashniku odpuſtit nedol. ǀ nihdar ij nej hotela odpustiti nedol. ǀ ti kateri n' hozhesh tvoimu ſourashniku odpoſtiti nedol. ǀ satoraj tebi is ſerza odpuſtim 1. ed. ǀ aku is praviga ſerza odpuſtish 2. ed. ſi sagvishan v' nebeſſih Krajlovati ǀ sakaj neodpuſtish +2. ed. tedaj tvojmu blishnimu ǀ tudi mu odpuſti 3. ed. vſe reshaleine, kateru je bil od njega prejel ǀ G: Bug je tulikain vſmilen, de volnu nam naſhe grehe odpusti 3. ed. ǀ ta greshnik ſe sgreva Bug mu odpustij 3. ed. ǀ Prerok v imeni Boga njemu greh odpuſtj 3. ed. ǀ te narvezhi grehe odpustj 3. ed. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom, kakor pak drugem greshnikom odpuſt 3. ed. ǀ Ta kateri pak is praviga ſerza neodpuſti +3. ed. ǀ edn timu drugimu odpuſtita 3. dv. ǀ aku my nashim dolshnikom odpuſtimo 1. mn. ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga ſerza hitru poſabio, inu odpuſtè 3. mn. ǀ ODpuſti vel. 2. ed. meni, O moj Bug ǀ Raunu taku bò moj Ozha Nebeski tudi vam ſturil, aku neodpuſtite +vel. 2. mn. en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ odpuſtite vel. 2. mn. meni de ſim vashiga Ozheta umuril ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom odpuſtil del. ed. m ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil del. ed. m ſvoim puntarskom Purgariom ǀ pergreho ym je bil odpoſtil del. ed. m ǀ jeſt bi bil en velik norz, kadar bi mojmu ſourashniku neodpuſtil +del. ed. m ǀ vſe ne enkrat miloſt Boshja je bila ny odpuſtila del. ed. ž ǀ vezhkrat mu je odpustila del. ed. ž njegovo pregreho ǀ ſte morebiti is praviga ſerza vashim ſaurashnikom odpustili del. mn. m ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali, inu odpuſtili del. mn. m ǀ gorje bi blu nam, kadar bi neodpuſtili +del. mn. m
Svetokriški
odrešiti -im dov. 1. odrešiti (od pekla): ſam G. Bug taiſte samore odreshit nedol. skuſi Spovednike ǀ uniga pak odreishit nedol. Sam Papesh oblaſti nimà ǀ G. Bug nej hotel odreishiti nedol. te punterske Angele ǀ je Boga prosil, de bi njega odreshil del. ed. m ǀ inu leta vaſs bò od pakla odreshila del. ed. ž 2. rešiti: dokler ſmert yh neodreshi +3. ed. ǀ je on vezhkrat te Rimske ſaurashnike premagal, inu njeh Mestu odrèshil del. ed. m ǀ vſyh nevarnoſty yh je odreshel del. ed. m odrešiti se rešiti se: de bi ſe mogla odreshit nedol. od martre teh viz ǀ taku mozhnu ie bil s'ſobmy leua popadil, de ſe nei mogal uezh odtergat, inu odreshit nedol.
Svetokriški
odvržen -a prid. odstavljen: Capitan Lucifer, inu dokler on ſe je bil hudu sadarshal, je bil odvershen im. ed. m, inu na majſti njega S. Michaël poſtaulen ǀ ta dua druga pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana im. dv. m biti od herbszhine (II, 307)
Svetokriški
ofrati -am dvovid. žrtvovati, darovati, podariti: Bogu hozhe ſuojga ediniga ſijnu offrat nedol. ǀ pride pak en bushiz proſsi en viner, pravi nimam, k'zhasti Boshij v'Cerku offrat nedol. en grosh ſe ij shkoda sdi ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza je leta ſvoje ſerze, inu lubeſan offerat nedol. vſem drugem peſvejtnem rezhem ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit, inu oroshie offrat namen. ǀ tebi is ſerza odpuſtim, inu leto shlafernzo Bogu offram 1. ed. ǀ raishi tvoje ſerze offrash 2. ed. eni ſmerdezhi ſtuari ǀ aku tvoje molitve, almoshne, ſpuvidi, obhajla, Mashe, poſte, inu boshie poty neoffrash +2. ed. G. Bogu h' zhaſti ǀ raijshi niega serce offra 3. ed. lushtam tiga meſsa ǀ Bug hozhe de ſe njemu offramo 1. mn. dokler ſmò shiuy, inu ſdravy ǀ aku polek tudi serze mu neofframo +1. mn. ǀ takrat vy ſamy yh hudizhu offrate 2. mn. ǀ Sakaj tedaj N: N: vſelej G: Bogu neoffrate +2. mn. vſe vaſha della ǀ hudizhu nijh ſerza offraio 3. mn. s'Kusi nijh greshnu shivenie ǀ Bogu k'zhasti vſe nyh della offrajo 3. mn. ǀ vener G: Bogu neoffraio +3. mn. ǀ aku tudi ſerce ijm n'offraio +3. mn. ǀ njemu h'zhasti yh neoffrajo +3. mn. ǀ offrai vel. 2. ed. G. Bogu tuoje dellu ǀ Offraj vel. 2. ed. tedaj li tvoje laſſy na Altar ǀ tvoje ſarze offrei vel. 2. ed. Bogu ǀ doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte vel. 2. mn. ǀ li G. Bogu ijh offraite vel. 2. mn. ǀ poite andohtliu ſe obhajat, offreite vel. 2. mn. tu S. Reshnu Telu sa taiſto dusho ǀ nikar nikar Nem. Nem. drugim n'offrajte +vel. 2. mn. vashe serce ǀ vſa moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral del. ed. m ǀ dua vinerja je bila v' Tempel offrala del. ed. ž ǀ tem vboſem sa almoshno ſta dala, inu tem zerkvam ſta offrala del. dv. m ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali del. mn. m s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe ← srvnem. opfern ‛darovati, žrtvovati’ < stvnem. opfarōn ← lat. operārī ‛delati, žrtvovati’
Svetokriški
ofrovati -ujem nedov. žrtvovati, darovati: s'Kusi martro ſo bily perſileni MaliKon offrovati nedol. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem offruvati nedol. ǀ kakor pudemo pred oblizhe Boshje offrovati namen., inu moliti ǀ Trije krajli is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati namen. ǀ kadar je v'Tempel shal molit, inu offruvati namen. ǀ Kadar ſo, shli Maſhniki Bogovom offrouat namen. ǀ poprej kakor je shal G. Bogu offrouati namen. je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ v'naſhih pak offrujemo 1. mn. tu pravu Iagne Boshje Christuſa Iesuſa ǀ spomin S. Rus. T. katiru Mashniki offruieio 3. mn. per S. Mashi ǀ malu lona bodo dosegli, dokler is ſerzam n'offruieio 3. mn. ǀ G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval del. ed. m ǀ zhe bo Bogovam offrouala del. ed. ž ǀ ſo pres prave andohti Malikam offrovali del. mn. m ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali del. mn. m → ofer
Svetokriški
on -a zaim. on: on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
Svetokriški
opravljati2 -am nedov. opravljati, tj. govoriti slabo o kom: navado ſturè shentovati, inu preklinat blè, kakor voda nasdul tezhi, golufati blè kakor grèti, opraulat nedol., inu marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy lajat ǀ vashiga blishniga opraulati nedol. ǀ neopraulem +1. ed. druge, ſaurashtva nedershim ǀ ti saurashish tuoiga blisniga, dokler ga opraulash 2. ed., dokler njega neſrezhi ſe veſselish ǀ vſeskuſi ga opraula 3. ed. de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi ǀ shlishim, de marmrate, opraulate 2. mn., inu klafate, inu te preproſte pohushate ǀ ludje opraulaio 3. mn., inu ſaurashio Pridigarie ǀ drugi zhes tebe marmrajo, inu opraulajo 3. mn. ǀ nikar yh neopraulajmo +vel. 1. mn. ǀ vſe skuſi je opraulal del. ed. m Mashnike ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala del. ed. ž te shlushabnike Boshje ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali del. mn. m
Svetokriški
opravljen -a prid. opravljen, izvršen: dokler je bil offer opraulen im. ed. m ǀ ste sagvishani de zhinsh vam bode obraulen im. ed. m ǀ kakor te perve Mashe ſo opraulene im. mn. ž, aku is viz nej reshena, more ſtu leit terpeti, de obedn vezh na taiſto nespomni ǀ Jeſt menem de vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna, gledaite tedaj de bodo is takorshnem ſerzam opraulene im. mn. ž/s, de lon tudi per Bugu bote doſegli
Svetokriški
Osa m zemljepisno lastno ime Osa: hualio ta hrib Oſſa im. ed., dokler na letem je dolgu zhaſſa prebival Hercules Ósa, ngr. Κίσσαβος (1978 m), strma apnenčasta pečina pri Olimpu v Grčiji
Število zadetkov: 403