Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
búlav búlava búlavo pridevnik [búlau̯ búlava búlavo] STALNE ZVEZE: bulava snet, koruzna bulava snet
ETIMOLOGIJA: ↑bula
Celotno geslo eSSKJ
cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]
    2. ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka
ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
Pravopis
cvétnica -e ž (ẹ̑) gojiti ~e
SSKJ²
čájevka -e ž (ȃ)
vrtn. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju: gojiti čajevke
Celotno geslo Sinonimni
čájevka -e ž
vrtn. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju
SINONIMI:
star. teja
Celotno geslo Sprotni
čajóta samostalnik ženskega spola
    1. iz botanike buči sorodna tropska rastlina s plezajočim steblom in užitnimi bodečimi ali nagrbančenimi plodovi v obliki hruške; Sechium edule 
      1.1 plod te rastline  
Celotno geslo eSSKJ
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla]
    žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
SSKJ²
čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
Celotno geslo eSSKJ
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár]
    kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo eSSKJ
čebeláriti čebelárim nedovršni glagol [čebeláriti] in [čəbeláriti]
    gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
SSKJ²
čebeláriti -im [čebelariti in čəbelariti] nedov. (á ȃ)
gojiti čebele: na starost je čebelaril; nekdaj so čebelarili v kranjičih
♦ čeb. čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; čebelariti na roje pospeševati rojenje čebel
SSKJ²
čebúla -e [tudi čəbula] ž (ú)
1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica
2. star. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
Celotno geslo Sinonimni
čebúlnica -e ž
vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulicopojmovnik
SINONIMI:
vrtn. čebulna rastlina
Pravopis
češpljáriti -im nedov. češpljárjenje (á ȃ) star. |gojiti češplje; trgovati s češpljami|
Celotno geslo eSSKJ
činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla]
    1. glodalec z mehko dlako, košatim repom in močnejšimi skakalnimi nogami, po izvoru iz Južne Amerike; primerjaj lat. Chinchilla
      1.1. manj formalno krzno te živali
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
Celotno geslo Sinonimni
činčíla -e ž
kunec z mehko, svetlo sivo dlakopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. činčilec
SSKJ²
čústvo -a s (ȗ)
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva; gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva; obhajala so ga mešana čustva; pesem ga je navdala s plemenitim čustvom; verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
SSKJ²
dágnja -e ž (ȃ)
morska školjka s črno lupino, ki živi v večjih skupinah; klapavica: gojiti ostrige in dagnje / za predjed so jedli dagnje na olju
Celotno geslo Sinonimni
dèskati -am nedov.
šport. gojiti šport, pri katerem se stoji na snežni deski in vozi po snegu
SINONIMI:
šport., žarg. bordati
GLEJ ŠE: jadrati, brskati
Celotno geslo Vezljivostni G
dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa
1.
kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.
2.
preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.
Število zadetkov: 429