Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
gojénje 1., n. die Pflege, Cig., nk.; — prim. gojiti.
Celotno geslo Etimološki
gojénka – glej gojīti
SSKJ²
gojítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od gojiti: umetna gojitev rib; gojitev in vzdrževanje gozda; gojitev čebel / ekspr. gojitev glasbene umetnosti / knjiž. gojitev narodne enotnosti
SSKJ²
gojíti -ím nedov. (ī í)
1. načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene: gojiti hmelj, čebele, vinsko trto; na farmi gojijo govedo za meso; gojiti gozd, sadno drevje / na šolskih gredah gojijo cvetlice učenci sami; laboratorijsko gojiti glivice
 
ekspr. gojiti gada na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen
// star. negovati: brke je vedno skrbno gojil; gojiti (si) polt
// knjiž. krepiti, razvijati, utrjevati: gojiti občutek odgovornosti; gojiti otrokove sposobnosti; pri pouku gojijo v učencih humana čustva / gojiti voljo, značaj
2. ekspr. biti dejaven na določenem področju: gojiti glasbo; že od mladih nog je gojil šport / gojil je predvsem ljudsko kulturo
// knjiž., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: gojiti upe; gojiti sovraštvo, spoštovanje do koga; veliko ljubezen je gojil do otroka; gojiti simpatijo / po tem dogodku ni mogel gojiti več nobenih iluzij
    gojèn -êna -o:
    gojen gozd; skrbno gojeni nasadi; gladil si je lepo gojeno brado
Pravopis
gojíti -ím nedov. gôji -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; gojênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ čebele; ~ šport; neobč.: ~ otrokove sposobnosti krepiti, razvijati, utrjevati; ~ upanje upati
Celotno geslo Sinonimni
gojíti -ím nedov.
kaj načrtno se ukvarjati z rastlinami ali živalmi, zlasti v gospodarske namene
SINONIMI:
vzgajati, pog. imeti, nar. kojiti, knj.izroč. kultivirati, zastar. odgajati, pog. ukvarjati se
Celotno geslo Vezljivostni G
gojíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno obravnavati kaj
Na farmi gojijo govedo za zakol.
1.1.

Še naprej je /z vso vnemo/ gojil sovraštvo do svojih sorodnikov.
Celotno geslo Frazemi
gojíti Frazemi s sestavino gojíti:
gojíti gáda na pŕsih, gojíti káčo na pŕsih
Celotno geslo Etimološki
gojīti -ím nedov.
Pleteršnik
gojíti, -ím, vb. impf. hegen und pflegen, Cig., Jan., Kras-C.; ziehen, cultivieren: g. vinograde, sadje, Jan., ogr.-C.; aufziehen, erziehen, Cig., Jan.; g. gibala, dihala, čutila, pflegen, Erj. (Som.); — pren. sovraštvo, ljubezen g. v svojem srcu, Hass, Liebe im Herzen hegen, C., nk.
SSKJ²
golób -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑)
domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob
// samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice
● 
knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
♦ 
lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis
SSKJ²
gonìč -íča m (ȉ í)
1. kdor goni, vodi živino: postal je gonič pri karavani; goniči s čredami
2. večji lovski pes, navadno lisast: gojiti goniče / istrski gonič
// lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober gonič
Celotno geslo Sinonimni
gonìč -íča m
1.
kdor goni, vodi živinopojmovnik
SINONIMI:
gonjač, knj.izroč. poganjač
2.
večji lovski pes, navadno lisastpojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE: pes, pes
SSKJ²
gós ž (ọ̑)
1. velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratom: gos čofota, gaga; gojiti, pitati gosi; speči mastno gos / divje gosi letijo v klinu
 
zool. lisasta gos divja gos s temnimi lisami po trebuhu, Anser albifrons; njivska gos divja gos z rumeno progo na črnem kljunu, Anser fabalis
2. slabš. neumna, navadno tudi domišljava ženska: ona je navadna gos; ta gos mi ne bo ukazovala; neumna, zaljubljena gos
Celotno geslo Sinonimni
gósž
velika domača ali divja ptica s ploščatim kljunom in dolgim vratompojmovnik
SINONIMI:
ljubk. gagica, ekspr. goska, ljubk. goskica, ljubk. gošče
GLEJ ŠE SINONIM: domišljavka, neumen1, neumnica
GLEJ ŠE: ligarica, ptica
govédo govéda samostalnik srednjega spola [govédo]
    1. velika domača žival s parklji in navadno debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos taurus; SINONIMI: goved
    2. večji parkljar z močnim oprsjem in debelimi stožčastimi rogovi; primerjaj lat. Bos
    3. slabšalno kdor je nekulturen, brezobziren ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govedar, slabšalno krava
STALNE ZVEZE: cikasto govedo, črno-belo govedo, istrsko govedo, lisasto govedo, moškatno govedo, muškatno govedo, rjavo govedo, škotsko govedo, škotsko visokogorsko govedo, škotsko višavsko govedo
ETIMOLOGIJA: = cslov. govędo, hrv., srb. gòvedo, nar. rus. govjádo, češ. hovado iz pslov. *govę iz ide. *gou̯-, kot v stind. gáu-, gr. boũs, lat. bōs, stvnem. chuo, nem. Kuh, angl. cow - več ...
Celotno geslo Sinonimni
govédo -a s
1.
domača žival z rogovi, ki se goji zlasti zaradi mesa in mlekapojmovnik
SINONIMI:
goved, knj.izroč. rogar
2.
ed. več goved, goveda kot skupina
SINONIMI:
goved, živina, nar. blago1, star. goveja živad, ekspr. rogata živina, ekspr. živinica
GLEJ ŠE SINONIM: neolikan, neroden2, nerodnež, surov
GLEJ ŠE: pasma, veriga
Jezikovna
Govorjenje na fanta v gorenjščini

Kakšen je izvor »govorjenja na fanta« v nekaterih krajih na Gorenjskem?

SSKJ²
grapefruit -a [grêjpfrut tudi grépfrutm (ȇ; ẹ̑)
južni sadež grenkastega okusa, križanec limone in pomaranče; grenivka: jesti grapefruit; rumen, velik grapefruit / gojiti grapefruit
SSKJ²
grozdíčje -a s (ȋ)
1. ribez: gojiti grozdičje; odkup grozdičja / belo, črno, rdeče grozdičje
2. grozdje: stala je ob trti in zobala grozdičje
Število zadetkov: 429