tàm Frazemi s sestavino tàm:
bíti [tàm] za devêtimi gorámi, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi]
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Frazemi
Pravopis
SSKJ²
típ1 -a m (ȋ)
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
1. kar tvorijo izdelki iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti, zlasti glede oblike, zgradbe: izdelovati, opisovati tipe; tovarna načrtuje nov tip stroja; športni tip avtomobila; tipi ladij, letal, motorjev / uporabljati pri tiskanju več tipov črk; predpisati tip moke za polbeli kruh; čevlji tipa mokasin
// kar tvorijo stvari iste vrste zaradi določenih enakih lastnosti, značilnosti sploh: proučevati tipe organizmov; deliti ljudi v tipe po duševnih, telesnih lastnostih; mediteranski tip hiše; panonski tip vasi; podnebni tipi; poskus razvrstitve stilnih tipov; tipi slovarjev; tipi srednjih šol / afriški, nordijski tip človeka; materinski tip ženske; praktični, razmišljajoči tip človeka; bila je športni tip; sin je drugačen tip kot oče / slušni tip človeka ki si najbolje zapomni to, kar sliši
● pog. ona ni moj tip ne ustreza mojemu okusu, predstavam
2. v povedni rabi, z rodilnikom kar ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se uvršča v posebno skupino stvari iste vrste: ta zgradba predstavlja tip enostanovanjske hiše; to je čisti tip gotske stavbe / ta človek je bil tip povojnega aktivista; to je tip modernega pisatelja / z oslabljenim pomenom: humoreska gogoljevskega tipa; pesmi izpovednega tipa izpovedne pesmi
3. slabš. človek z določenimi negativnimi lastnostmi: ta tip je še vsakega ogoljufal; s tem tipom nočem imeti opravka; nevaren, sumljiv tip
// ekspr. človek, oseba sploh: ogovoril ga je neznan tip; bil je zanimiv tip / ona ni tip, ki bi to mirno uredil
4. lit. literarni lik, za katerega je značilna kaka zelo poudarjena, lahko razpoznavna značajska poteza: v pravljici ostajajo ljudje od začetka do konca tipi; veseloigra z ustaljenimi tipi; tip hinavca, skopuha, upornika
♦ antr. brahikefalni, dolihokefalni, mikrokefalni tip človeka; gozd. gozdni tip gozd glede na drevesne vrste, starost in višino dreves ter glede na način gospodarjenja z njim; jezikosl. mešani naglasni tip; samostalnik roka se sklanja po tipu gora; med. piknični tip človeka; psih. tip razred, kategorija oseb s skupnimi prevladujočimi duševnimi, telesnimi lastnostmi; ekstravertirani, introvertirani tip človeka; um. cerkev dvoranskega tipa; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupine
SSKJ²
tisočák -a m (á)
1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov
// bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak
2. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak
1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov
// bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak
2. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak
Celotno geslo
ePravopis
Tolminski kuk
Predlog
Tolminskega kuka samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tolmínski kúk], rodilnik [tolmínskega kúka]
PRIMERJAJ: tolminski
Celotno geslo
ePravopis
Tosc
Predlog
Tosca samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tósc], rodilnik [tósca] in [tôsc], rodilnik [tôsca]
BESEDOTVORJE: Toščev, toški
Celotno geslo
ePravopis
Tošč
Predlog
Tošča samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Polhograjskem hribovju
IZGOVOR: [tóšč], rodilnik [tóšča] in [tôšč], rodilnik [tôšča]
BESEDOTVORJE: toški
Celotno geslo
ePravopis
Trbiška Krniška špica
Predlog
Trbiške Krniške špice samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
v prenesenem pomenu stena Trbiške Krniške špice
IZGOVOR: [tərbíška kərníške špíca], rodilnik [tərbíške kərníške špíce]
PRIMERJAJ: trbiški
Celotno geslo
ePravopis
Trdinov vrh
Predlog
Trdinovega vrha samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Gorjancih
IZGOVOR: [tərdínou̯ və̀rh], rodilnik [tərdínovega və̀rha]
Celotno geslo
Pregovori
SSKJ²
tríglàv in trígláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ)
ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora
♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
ki ima tri glave: triglavo božanstvo; pren. triglava gora
♦ anat. triglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
Celotno geslo
ePravopis
Triglav
Predlog
2 Triglava samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
gora v Julijskih Alpah
IZGOVOR: [tríglau̯], rodilnik [tríglava] in [triglàu̯], rodilnik [trigláva]
BESEDOTVORJE: triglavski
Pravopis
Planinstvo
Planinstvo
SSKJ²
Pravopis
Planinstvo
SSKJ²
tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
Celotno geslo
ePravopis
Trška gora
Predlog
Trške gore samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
vzpetina na Dolenjskem
IZGOVOR: [tə̀rška gôra], rodilnik [tə̀rške gôre]
BESEDOTVORJE: trškogorski
PRIMERJAJ: Trška Gora
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- ...
- 35
- Naslednja »
Število zadetkov: 699
Dostopnost