Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Pohlin
cencljati [cencljáti cencljȃm] nedovršni glagol

omahovati, cincatinepopoln podatek

Celotno geslo Pohlin
cijaziti [cijáziti cijȃzim] nedovršni glagol
  1. počasi, težko hoditi
  2. težko nositi
Svetokriški
cipres -a m cipresa: cipreſ im. ed. nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ S. Duh je Mario Divizo Cipreſu daj. ed. perglihal ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom, ni zitronskimu drevu, ni ojliki, ni gartroshi, ni cipreſſu daj. ed. ǀ nej hotel imeti ni Cipres tož. ed., ni Smreko, ni lipo ← nem. Zypresse, it. cipressa < lat. cyparissus ← gr. κυπάρισσος ‛cipresa’
Vorenc
cirati nedov.F9, adornarelipú zirati, ali pozirati; bostrychuskateri po ṡhensku laſie zira; condecorarelipú zirati, ſnaṡhiti; decorarelipú zirati, ṡnaṡhiti, ſhtaltati; excolerev'zhaſti iméti, skopati, otrébiti, zirati; ornandus, -a, -umkar ſe ima zirati, ali lipú narejati; ornarezirati, zifrati, zhediti, lipú narejati; phalerae, -arumvaldrapa na koinîa, inu vſe tú, kar ga zira; topiaria, -aetá kunṡht en vert lipú zirati
Celotno geslo eSSKJ16
col -a samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina
1.2 pravica do pobiranja mitnine
1.3 dejavnost pobiranja mitnine
2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih
Prekmurski
cóunivati se -am se nedov. imenovati se, imeti vzdevek: Jo'zefa, ki ſze zové Barſabás, ki ſze czounije Juſztus KŠ 1771, 343
Vorenc
curanje sF4, dysuriateṡhkúſt zhlovéṡke vodè v'zuranîu; micturirepotrebo iméti h'zuranîu; stranguria, -aeṡzanîa, ali zuranîa vetri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati
Vorenc
cvibel mF6, ancepsv'zvibli, negotou, negviſhin, zvibleozhi; aporiariv'zvibli biti, mujo imeti; arbitrariòpreṡ zvibla, po doṡdévanîu; contraversus, -a, -umkar je ſhe v'zvibli; procul dubiopres zvibla, sá gviſhnu; sine dubiopreṡ zvibla
Celotno geslo eSSKJ16
cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola
1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma
FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih
Vorenc
cviblanje sF11, ambiguitaszviblanîe; confluctarizviblati, v'zviblanîu biti; dubiè, dubitanter, dubitatims'zviblanîam, negviſhnu; dubiosus, -a, -umpoln zviblanîa; dubium, dubitatiozvibel, zviblanîe; fluctuationepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah, zviblanîe; fluctuosus, -a, -umpolhen valuvou, ali zviblanîa; haesitatio, haesitantiazviblanîe; indubitarezviblati, inu zviblanîe iméti; perplexariv'zviblanîe poſtaviti, ṡmamlen biti; titubatio, titubantiazviblanîe, omahovanîe
Celotno geslo eSSKJ16
cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola
1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo
FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih
Celotno geslo Pohlin
cviblati [cvȋblati cvȋblam] nedovršni glagol

dvomiti

Vorenc
čas mF113, ad tempusna en zhas; aevumtá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiunékoliku zhaſſa; diutinedolgu zhaſſa; eodem temporeglyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia temporarodovitni zhaſſi; importunènikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivènikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -umkar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nisv'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibiv'tem zhaſſu,zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -nizhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempusv'mei tem zhaſſu; jocularis, -repoln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevov'naſhim zhaſſu; solatiumtróṡht, krateh zha7; statutis temporibusob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempusraven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestasvremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportunov'pravim zhaſſú; tempus, -oriszhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnumdolg zhas; tempus futurumprihodni zhas; tempus praesensſedanî zhas; tempus praeteritumnékadanî zhas; trieteris, -distry leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom 
Celotno geslo eSSKJ16
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Vorenc
čast žF69, advenerarizháſt ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti; ambitiozhaſty lakomnoſt, vekſhe zhaſty ẛhela, ſamogoltnoſt, poẛhelenîe zhaſty inu hvale; colerezhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; cultuszháſt, ẛapuvid, zheṡzhenîe; decuszháſt, hvala, poſhtenîe; dignitasobláſt, zháſt, vrédnoſt; excolerev'zhaſti imeti, okopati, otrébiti, zirati; fastigium tenere inter hominesv'viſſoki zhaſti biti v'mei zhlovéki; gloria, -aezháſt, velizhaſtvu, hvala; honor, vel honoszháſt, ſpoſhtovanîe; inambitiosus, -a, -umzhaſty nelakomni, nelakomni po zhaſti; inanis gloriapraṡna zháſt; infamareopravlati, enimu zhes zháſt govoriti; inglorius, -a, -umnezheṡzhen, pres zhaſty; instalariv'zháſt, ali ſluṡhbo poſajen biti; installareeniga v'zháſt poſſaditi; instituerepoſtaviti, vlaſtiti: v:g: ga je v'zháſt vſtavyl; intronizarev'zhaſt poſtaviti; intronizatusv'zhaſt poſtavlen; litterae honorariaepiſma te zhaſty; observantia, -aezhaſty ṡkasanîe; scemaoblaſt, zhaſt. Sap:6; stola gloriaeoblazhilu te zhaſty; venerandus, -a, -umzhaſty vréden, viſſoku vréden
Celotno geslo eSSKJ16
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čedno (čednu, čedno) prislov
1. v skladu z določenimi (moralnimi) normami, načeli; SODOBNA USTREZNICA: krepostno
1.1 v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudno
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
Celotno geslo eSSKJ16
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola
1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Svetokriški
čepinja -e ž lobanja: je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino tož. ed. prebil (I/1, 198) ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine tož. mn. (I/2, 90) ǀ pred ſabo imèti te mertuashke zhipine tož. mn. je ena arznia de zhlovik ſe neopyani (I/2, 90)
Celotno geslo eSSKJ16
čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Število zadetkov: 1300