Fran

tovarištvo -a s 1. družba, tj. skupina prijateljev: tovarshtvu im. ed. je mene supelalu ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv im. ed. ſamorio zhloveka v' greh perſiliti ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga tovarshtva rod. ed. ſdershè ǀ od hudiga touarshtua rod. ed., inu hude perloshnoſti ſe lozhit ǀ je bejshal od tovarshtua rod. ed. ǀ inu k'vashimu tovarshtvu daj. ed. djali ǀ jeſt morem K'taistimu tovarstvu daj. ed. pojti ǀ kaj s'enu tovarshtvu tož. ed. ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ Obari mene Bug s' takorshnem golufam tu ner manshi tovarshtvu tož. ed. imeti ǀ Ieſt imam tovarshtu tož. ed., ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene hudizhe ǀ y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu tož. ed. sapuſtiti ǀ pokoſili v'tovarſtvu tož. ed. pridemo vaſſujemo, inu do polnozhi pleshemo ǀ v'tovarshtvu tož. ed. teh hudizou ǀ Eno takorshno loterzo shtimaio, radi v' ſvojm tovarshtvi mest. ed. imaio ǀ nej hotel obeniga lashnika v'ſvojm tovorshtvi mest. ed. imeti ǀ v' tovarshti mest. ed. krajla Nebeſkiga biti ǀ Kumaj S. Ambrosh s' ſvojm tovarshtvam or. ed. s' hishe stopi ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim tovarshtuom or. ed. sapravish 2. skupnost, skupno življenje: touarshtua rod. ed. preueliku s'enem Marternikam je imela ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero, inu tovarshtvu tož. ed. do ſmerti ǀ Iacob je bejshal tu hudu tovarstvu tož. ed. tiga hudobniga brata Esaua ǀ nekateri pravio, de je bulshi v'tovarshtvi mest. ed. prebivat → tovariš

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trebeti -eje nedov. biti treba: Satorai dobru, inu ſvètu djajne terbej 3. ed. polek s: vere imèti ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej 3. ed. tudi de roke bijeio ǀ shlahta bodo djali de terbei 3. ed. testament ſturiti ǀ Drugiga ti nej terbel 3. ed. sturiti ǀ kir G: Bug ſe prikaſhe neterbej +3. ed. drugiga miſlit, ali dellat, ampak Boga molit, inu hualit ǀ neterbei +3. ed. zhakat, inu odnashat → trebe, → treba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Troja -e ž zemljepisno lastno ime 1. Troja: grosnu ſe je godilu ludem kadar Troja im. ed. je gorela ǀ AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja im. ed. je zhes, inu zhes gorelu ǀ Zhe krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio tož. ed. poshgati 2. Troyes (?): Attila krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo tož. ed. 1. Trója, gr. Τροία (in Ἴλιον), mesto na severu maloazijske sredozemske obale, katerega obleganje in uničenje opisuje Homerjev ep Iliada. 2. Verjetno je mišljeno frc. mesto Troyes.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

troštati -am nedov. tolažiti: takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se: troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati: Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

upanje -a s upanje: letu moje vpajne im. ed. ima grund ǀ naſhe vupajne im. ed. veliku s' ſtraham bò smeshanu ǀ nam greshnikom je tudi vpaine im. ed. danu od ſmerti gori vſtati ǀ Sa tiga volo tu upaine im. ed. v' miloſt Boshio nam je potrebnu ǀ vaſhe naprej vſetje, inu vppajne im. ed. nebò ſtanoſtitnu ǀ Dohtarij nej ſo vupajna rod. ed. imeli njega osdravit ǀ bres vſe miloſti, inu vpaina rod. ed. bodo v' pakli od hudizhou vekoma martrani ǀ Tedaj nej vpanja rod. ed. de bi takorshni navajeni greshniki mogli isvelizheni biti ǀ aku ta seleni maioron tuojga vupajnia rod. ed. je uſagnil ǀ on pak ſe je dershal vpajna rod. ed. gnado, inu miloſt Boshjo doſezhi ǀ kakor en gorezhi vogal pres upajna rod. ed. dò vekoma ene kaple vodè doſezhi ǀ ſtonovitni per temu vpainu daj. ed. oſtati ǀ vſe nyh vpajne tož. ed. ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga ǀ de bi vpajne tož. ed. sgubili isvelizheni bity ǀ Tem zagovitnym vupajne tož. ed. da ǀ Jeſt imam dobru vpaine tož. ed. ǀ Na letu ſim jeſt upaine tož. ed. dobil ǀ Imamo urshoh upajne tož. ed. imeti ǀ vſe ſvoje uppajne tož. ed. je v' G. Boga poſtavila ǀ v'Kateriga tij starishi vſe nijh vupaine tož. ed., troshte, inu veſselje postavio ǀ imam v'Mojga G. Boga upajnie tož. ed. ǀ vſe nijh vpajnie tož. ed. so k'Christuſu postavili ǀ V' ſvoje Priatelne nema vupajnie tož. ed. poſtavit ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro potroshtan biti, inu pravu vupane tož. ed. imeti ǀ aku s' prauo pohleunoſtio, vpajnam or. ed., inu andohtio G. Boga proſsimo, inu molimo ǀ imamo molit aku hozhemo uslishani biti s' pravem upainam or. ed., s' veliko pohleunoſtio ǀ s' upajnam or. ed. de gori v' nebeſſa bom vſet ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias, inu njegova Neueſta Sarra s' pravem upajniam or. ed., pohleunoſtio, inu andohtio ǀ tudi mij s'pravim vupajniam or. ed. rezimo ǀ s' uppajnam or. ed., de ti bosh taiſtom na pomozh prishal ǀ s' vpainam or. ed., de ſi lih greshnu shive, vener skuſi miloſt boshio bodo eno dobro ſmert ſturili ǀ s' pravem vkupajnam or. ed. recite ǀ de s'novim veſeliom Nebeſsa, semlo s'vupajnom or. ed., paku s'ſtrahom napolnili na upanje na upanje, naposodo: Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti, de je vſe navupaine dall, inu respoſodil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

v predl. I. z daj. v: ureden ſe je ſturil v' taiſtimu prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti II. s tož. v: kadar v' nezhistoſt padète ǀ greh nam sepre Nebeſſa, inu naſs v'paku pahne ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish ǀ nedolshno dekelzo v' shpot, inu u' ſramoto perpravio ǀ u'G. Boga vſe nashe, vpajne imamo poſtavit ǀ vſe ſvoje vpajne v'G. Boga poſtavi ǀ is tvojga viſokiga ſtola ſi bil pahnen ua dnu tiga pakla ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn pluvali III. z mest. v: v' Nebeſſih je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ krajleustvu u'katerim gospodari ta greh ǀ u' drugyh Bukuoh ǀ v tem meſti Cajerus ǀ ena shula ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio včasih se absorbira na sledeči ali predhodni u/v-, tako da pisno ni izražen: uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ de bi Turka samogli od Dunaia od biti, inu Turzhio sapoditi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → pri pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

varih -a m varuh: Se shtima, inu lubi en suest Varih im. ed. ǀ Angel Varjh im. ed. bo djal ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela variha rod. ed. shlishat ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu daj. ed. S. Stephanu ǀ ym oblubi eniga Angela ſa Variha tož. ed. dati ǀ vſakatiri zhlovek bi mogal deſſet Angelou sa Varihe tož. mn. imeti ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze Variche tož. mn. ǀ s Angely Varihi or. mn. shalujeio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vasovati -ujem nedov. vasovati, tj. biti (ponoči) na obisku pri dekletu, imeti (ponoči) na obisku fanta, na samem se družiti z dekletom oz. fantom: Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku meſtu Gaza hodit, ſnaine dellat, s' Dalilo vaſſovati nedol., potle nezhiſtoſt shnio tribat ǀ vij ſi vppate pres greha vrre, inu vrre vaſsovati nedol., ſmejati, pleſsati ǀ kadar on je bil shal vaſſovati namen. s' to lepo Venus ǀ poshle taiſto klizat h' ſebi, shnio vaſſuje 3. ed. ǀ ure, inu ure uaſsuje 3. ed. ſama s'ſamim ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy shnio vaſuje 3. ed., inu Bug ſam vej kaj s'ene misli, kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ pokoſili v'tovarſtvu pridemo vaſſujemo 1. mn., inu do polnozhi pleshemo, inu kratik zhaſs tribamo ǀ ſvoj lubi bi ſemein kupil, inu s'taisto vaſsoval del. ed. m, ter bi posabil na opravilu njemu sapovedanu ǀ Ti kateri en zevu teden bi vaſsual del. ed. m, inu ſe pogovarjal s'taisto Pershono tebi lubo ǀ Adam nej bugal temuzh nenuznu je zhaſs dopernashal, s'Euo po paradishi prangal, inu vaſouol del. ed. m ǀ imam eno Hzher, katera je ushe velika, inu pameti nima, n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat, uſe s'kuſi bi norzhvala, fatala, inu vaſsuvala del. ed. ž ǀ leta ſe je bil ſnan ſturil s'eno deklo, inu taku dolgu ſta vaſſovala del. dv. m, de ona je bila shroka ratala ǀ gorje vam, katiri celo nuzh ſte klafali, vaſſovali del. mn. m, inu pyanzhvali ǀ radè ſò vaſſouale del. mn. ž, ſe ſo lepotizhile

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vedeti vem nedov. 1. vedeti: Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati: de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vekši -a in nepreg. prid. primer. večji: de ſi lih poprej ſo vekshi im. mn. m gresniKi bilij ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi im. ed. ž kakor Davidava ǀ naſha hudobnoſt she veKhsi im. ed. ž prihaja ǀ ſonze nej vekshi im. ed. s kakor enu kolù ǀ Nimamo v' mej Svetniki, inu Angely vekshiga rod. ed. m Pomozhnika, kakor je S. Michael ǀ vekshi rod. ed. ž nepameti, inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nimamo vekshiga rod. ed. s veſſelja imeti, temuzh de nasha imena ſo v' nebeſſih sapiſſane ǀ Ie bil G. Bug ſapovedal timu Vekshimu daj. ed. m Mashniku ǀ vekshi tož. ed. m shegin od G: Boga doſezhi ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi tož. ed. m vrshoh shaluati ǀ Bug pak vekshi tož. ed. ž, jnu radovitnishi deshelo njemu poverne ǀ zhe v' vekshi mest. ed. ž potrebi ga vidio, hitrej njemu na pomozh prideio ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem or. ed. m fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal ǀ s'vekshi or. ed. ž pohleunostio ǀ vekshi im. mn. m grèshniki ratat ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi im. mn. m lotry ǀ she vekshi im. mn. ž shushnave ſo njega obhajale ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi tož. mn. m grehe shlihat ǀ v'taki vishi bote vekshi tož. mn. ž gnade od Boga doſegli ǀ v' vekſih mest. mn. supernoſtih je mozh, inu gnado dal presež.> na semli je bil nar vekshi im. ed. m petler ǀ Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi im. ed. m presheshnik ǀ jest ſim ta narvekshi im. ed. m greshnik tega ſvejta ǀ v'Rimi je ta nar vekshi im. ed. ž sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe im. ed. s mej uſem seliszhem ǀ je ſyn tiga nervekshiga rod. ed. m Boga iupitra ǀ danaſs nar vekshi tož. ed. m lon je prejel ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi tož. ed. m mirakil v'mei vſemy ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga tož. ed. m ži., inu svestiſhiga ſlushabnika ǀ golob ſposna sa ſvoiga ner vekshiga tož. ed. m ži. ſaurashnika kregula ǀ nar vekshi tož. ed. ž zhast takushnim ſo ſturili ǀ je on leto narvekshi tož. ed. ž gnado doſsegil ǀ je neshal tu nar vekshi tož. ed. s veſselje per Marij Divizi ǀ v'tej narvekshi mest. ed. ž potrebi ǀ v' tem ner vekshim or. ed. s vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ s'to nar vekshi or. ed. ž nevarnostio ǀ one ſo vrshoh de ty nar vekshi im. mn. m grehi ſe dopernashajo ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih rod. mn. hribou ſtudenizi ſverat ǀ S. Heronymus vſe grehe te nervekshi tož. mn. m na vago poſtavi ǀ ſe ne boij v'te nar vekshi tož. mn. ž neuarnosti podati ǀ v'te narvekshi tož. mn. ž neuarnostj ſe podaio ǀ v'te narvekſhi tož. mn. ž neuarnosti ſe ſo podali → velik, → večji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vera -e ž 1. vera: vera im. ed. pres dobrih del nemore nam pomagat ǀ ſe nijma sa karshenika sposnati, kateri neshivj kakor vuzhi naſha S: vera im. ed. ǀ S. Copres je bil iskasal tem Lutersh, Calvinish, de nyh vera im. ed. je folsh ǀ dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere rod. ed. imèti ǀ nihdar nej hotel od te faush Luterske vere rod. ed. odſtopit ǀ taiſte je resfetil s' gnado ſvoje Svete uere rod. ed. ǀ nei ſim takorshne viere rod. ed. neshal v' Iſraelski desheli ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga je bil h' Chriſtuſavi Veri daj. ed. perpravil ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi vieri daj. ed. ǀ je k'pravi viri daj. ed. kershanski katolishki prepravil ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero tož. ed. v' karshanstvu perpelat ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual, inu taisto sheno na pravo vero tož. ed. perpravil ǀ takrat to pravo Katolish vèro tož. ed. ſposna ǀ sledniga pustim per svoij veri mest. ed., de li ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſtonovitnoſt v'veri mest. ed. ǀ Concilium Tridentinum ozhitnu pravi de nej mogozhe s'ſamo vero or. ed. ſe isvelizhat ǀ s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero or. ed. Mene molio ǀ ſe zhudi nad pohleunoſtio, inu vjero or. ed. tiga sholneria ǀ Theodoretus pishe de ob njegovem zhaſſu je bilu na ſvejtu 76 verr rod. mn. ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere tož. mn. ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko Vero 2. zvestoba: pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta ſapuvid Boshja, inu nje sakonska vera im. ed. ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera im. ed. Lucrety Rimski Gospej ǀ en shlahten Gospud je ajffral s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere rod. ed. njemu nedershj ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero tož. ed. prelomili ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto, kateri oblubi vero tož. ed., inu tovarshtvu do ſmerti ǀ kadar bi ti s'kuſi tvoiga bliſhniga ſe puſtila pregovorit, de bi tvoimu moshu vero tož. ed. prelomila ǀ Moje Neveſte te karshene dushe, katere ſim porozhil na Altariu Svetiga krisha pred katerim ſo meni skuſi Sveti kerſt Viero tož. ed. oblubile 3. molitev vera: vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere rod. ed., inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat ǀ snaio klafat, inu nesnanio ozha Naſs, nesnaio Zheshena ſi Maria, nesnaio S. Verè rod. ed. ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero tož. ed. molit ǀ de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha, inu de sna to s. vero tož. ed. molit ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar ſe moli v'Apostolish Veri mest. ed. babje vere ž mn. vraževernost, babja vera: Lete ſo fabule, inu babie vere im. mn. ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn. ž, inu v'zupernje ǀ v'ſajne ſo vervali, inu babie vere tož. mn. ž nuzali ǀ ti ſi sauupal v'babijevere tož. mn., inu v'zupernje zoper vere ž mn. coprnije, uroki: je taku ſaurashila te babie, inu ſuper vere tož. mn. de vezhkrat je djala, de ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy ǀ zupernie, inu ſuper vere tož. mn. h'temu priti nuzaio → pripraviti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vidva zaim. vidva: kaj h' temu pravite vy dua im. dv. m Sveta Jogra ǀ zhe vy dua im. dv. m s' vashim blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ Vy dua im. dv. m bi hotela ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ Ah nesrezhna vijdua im. dv. m ǀ tu, inu unu ſe vama daj. dv. nespodobi ǀ bo G. Bug vmej vama or. dv.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

viža -e ž način: v'zhim ſe najde ta zhudna visha im. ed. Boshia, is katero Bug ſvojga ſvejſtiga shlushabnika Joba martra ǀ ta zhudna visha im. ed. tiga vojskouaina ǀ de nyh shlahtni Boppen bom na duhouno visho tož. ed. reshloshil ǀ Lucifer je ſmislil eno kunshtno visho tož. ed. ſvoje rihte sabelit ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo, v'kaj s'eni vishi mest. ed. ſo trij s. Pershone, inu en ſam Bug ǀ Vy pak vſhe vejste v' kakushni viſhi mest. ed. ſte shivèli ǀ ravnus'taisto visho or. ed. zhlovik je shtrajfan, s'Katero Boga, ali suojga blishniga reshali ǀ s' kakorshno visho or. ed. je on premagal ſvoje Saurashnu ſerze ǀ pravio Theologi, de v' dveih viſhah mest. dv. zhlovek bi ſamogal nebesku veſselje ſi ſashlushit ǀ vſe vishe tož. mn. yszheio v'raushil tiga ſtanu priti ǀ Tukaj premiſlem v'treh vishah mest. mn. ta grosdnar (v) glihi viži enako, prav tako: V'glihi vishi Iudom ſe je bilu sgodilu ǀ ſmert bodo ſturili v'glihi vishi ǀ Vglihi vishi ta Veliki Mojſter Chriſtus Ieſus nam je naprej napiſsal ǀ Isak vglihi vishi hozhe ſturiti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane v'poſsodi, glihi vishi ti imash tuoje serze resliti pred ſpovednikam, de nebode ostala obena Kapla eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu, gà pusti leſhati; Pride en levit glihi vishi grè mimu njega, kakor de bi en kamen vidil ǀ Glighi viſhi Grimaldu longobarskimu krajlu; niega krajliza je bila saudala ǀ Glihj vishi Aſſverus je bil poprej Mardoheuſa povikshal ǀ ty greshni pak ſo vmerli Glihi vishj ǀ glihi vjshi zhloveska natura, je taku mehka de ſledna skushnaua, inu huda perloshnost taisto v'greh perpravi (v) kakovšni viži kako: yh je hotel podvuzhiti kakushni viſhi imaio ſposnati te prave njega Iogre, od teh faush v obeni viži na noben način: njegovi vojshakij, v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal v taki viži tako: skorai ſledni Pridigar je v'taki vishi od ludij polonan ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat, inu v'taki viſhi ta lubi kruh ſi perdela ǀ v'taki uiſhi ti s'mano andlash ǀ v'taki vishij v takovšni viži tako: de bi v' takushni viſhj nyh ſerza, inu lubeſan vdubil v tej viži tako: s'zhlovekam ſe rad jegra, objema, inu sa vadle mejzhe, ali v'tej uishi de zhlovek ga neſtisne prevezh mozhnu ǀ v'tej veishi vni ſtari Philoſophi, ſo poſnali njega mogozhnoſt (v) vseh vižah na vse načine: jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ jo puſti po ſili K'ſebi perpelat, inu vſijh vishah je iskal de bi njega volo dopolnila ǀ ta paklenski ſourashnik vſyh uishah ſe je pomujal Joba perpravit v' nepoterpeshlivoſt ǀ uſyh vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ Flavinus ſilnu mozhnu je lubil Terentio, katero vſyh vishash je hotel sa ſvojo sheno imeti ǀ vſyh viſſah je iskal njega pregovorit ← srvnem. vīse ‛način’; ūf gelīche wīse ‛enako, na isti način’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

voščiti -im dvovid. 1. želeti: nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti: Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati: ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati: ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se: Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

vreči vržem dov. vreči: Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi nedol. ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi nedol., inu vtopiti ǀ katerimu je bil Gospud sapovedal roke, inu noge svesati, inu ga verezhi nedol. v'te unane temè ǀ noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij nedol. ǀ njega kakor eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi nedol. sturili ǀ kateri ſturj te lepe Mladenizhe nashe dushe v'to Babilonsko paklensko od vekoma gorèzho pezh vuèrezhi nedol. ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi nedol. malika Dagona ǀ Ta Mlajshi lok, inu ſtrelo od ſebe vershe 3. ed. ǀ prezei mezh prozh vershe 3. ed., s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti ǀ ſemla tu prekletu truplu vun vershe 3. ed. ǀ Gospud Bug ga prezei nevershe +3. ed. v' te paklenske temnize, ampak ima poterpleine ǀ naj ga vmorimo, inu v'eno jamo vershemo 1. mn. ǀ ga popadeio, inu v' morje versheio 3. mn. ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo vershejo 3. mn. ǀ varshejo 3. mn. Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo ǀ varsi vel. 2. ed. vunkaj is tuojga serza pred ſpovednika vſe tuoje grehe ǀ verſite vel. 2. mn. letukaj vashe mrejshe ǀ Verſite vel. 2. mn. mresho na deſno roko ǀ varſite vel. 2. mn. v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ versitega vel. 2. mn.+ v'te vunajnie temmè ǀ ozhij je bil na tajſto vergil del. ed. m krajl Abimelek ǀ de bi Shuelmaſter to shibo prozh vergil del. ed. m ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal del. ed. m ǀ kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel del. ed. m ǀ Dagona s' Altarja je doli vergla del. ed. ž ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli del. mn. m, kakor eno gnilo merho ǀ kakor ſo bili v' Imenu Boshim mreishe v' morje uergli del. mn. m ǀ ſoga v' apnenizo verglij del. mn. m vreči se 1. vreči se: Lahku zhlovek is ene ſtrehe ſe dol vershe 3. ed., ſam pak od ſebe bres pomozhi nesamore spet gori ſtopit ǀ ſe v' morje vershè 3. ed., ter je shal po vodi, kakor po Suhem ǀ de bi on prezei veno shterno ſe vergal del. ed. m ǀ ſe je bila s'kusi oknu vergla del. ed. ž, inu vubila ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih turnu ſe vergli, inu ubili, kakor pak de bi v' prepuvidi oſtali 2. biti podoben, imeti enake lastnosti: yh skusha aku ſe ſo po ozhetu vergli del. mn. m okoli vreči podreti, prevrniti, spraviti na tla: G: Bug ſapovej vejtrom, de imaio vkupai priti, inu taiſto hisho, v' kateri Iobavi otrozi ſe ſo goſtili okuli vurezhi nedol. ǀ jo okuli vershash 2. ed., de ſe v' blati te nezhiſtoſti uala ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe 3. ed. ǀ prezej od vſih kraju ſvejta perlete, inu taiſto hisho okuli versheio 3. mn. ǀ s' ſamim pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil del. ed. m, inu premagal ǀ s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal del. ed. m ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli del. mn. m, inu nadrobne koſse resbili ǀ kakor de bi ſtrele bile ſo bile Annania okuli vergle del. mn. ž, inu vbile

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.